Analiziramo medijske objave, ki so objavljene v vseh slovenskih medijih, ne glede na njihovo agregatno stanje. Prav tako preverjamo objave na družbenih omrežjih, forumih, blogih, na javnih prostorih in podobno.

Pri tem nas zlasti zanimajo:

1. objave, za katere sumimo, da so zavajajoče, lažne, potvorjene ali drugače škodljive za javno obveščanje
2. izjave politikov in funkcionarjev ter drugih oseb, ki v družbi uživajo vpliv in moč
3. navedbe tistih, ki trdijo, da so žrtve sistema, politikov in funkcionarjev ali drugih vplivnih oseb
4. objave, ki posegajo v temeljne človekove pravice, so žaljive, sovražne ali nestrpne
5. klikfehtarski članki

Objave, trditve ali druga izjavljanja, ki jih ekipa razkrinkavanje.si pregleduje pod lupo, so izbrane naključno – nobena objava, trditev, izjava ali medij ni izključena iz obravnave. Prednost imajo resda mediji, ki imajo večji doseg in s tem večji delež javne pozornosti ter družbene odgovornosti, vendar pregledujemo tudi druge, bolj nišne vsebine.

Ocenjevanje medijskih vsebin temelji na preverjanju objav, trditev, izjav in drugih navedb, neodvisnem ugotavljanju dejstev in iskanju dokazov, ki lahko potrdijo ali ovržejo objavljeno.

Analiza preverjanja dejstev temelji izključno na uporabi verodostojnih in preverljivih virov. Vse naše navedbe in ugotovitve opremimo z dokazi v obliki dokumentov, slik, datotek ali s povezavami na verodostojne vire informacij.

Vrednotenje izjav temelji na vsaj dveh, med seboj neodvisnih, virih. V analizah Razkrinkavanj.si ne uporabljamo anonimnih virov.

Med viri, ki jih uporabljamo za analizo medijskih vsebin, so:

• uradni podatki in statistika;

• uradni podatki, objave in stališča institucij;

• mnenja strokovnjakov ali poznavalcev s preverljivimi strokovnimi referencami;

• raziskave ali analize institucij ali posameznikov s preverljivimi strokovnimi referencami;

• zakoni, podzakonski akti in drugi pravni pravni dokumenti;

• uradne podatkovne baze države ter drugih slovenskih, evropskih in mednarodnih institucij.

Vsaka analiza vsebuje:

• jasno navedeno trditev, ki smo jo preverili in ovrednotili;

• ugotovitve, ki so podprte z dokazi;

• vrednotenje/oceno z utemeljitvijo;

• povezavo na izvirno objavo oziroma objave, ki vsebujejo analizirane trditve.

Za vsako analizo v uredništvu hranimo:

• povezavo do kopije članka, ki je v izvirni obliki shranjen na eni izmed arhivskih spletnih strani (npr. webarchive.org).

Arhiv je pomemben, če objavo avtor oziroma izdajatelj po pregledu odstrani ali spremeni.

Vse ugotovitve, do katerih nas pripelje preverjanje in ki so pomembne za vrednotenje preverjane trditve, so jasno in natančno predstavljene v analizi obdelane vsebine. To velja tudi za primere, v katerih se izkaže, da je trditev resnična.

Vse informacije, ki jih ugotovimo in dodamo naknadno, so jasno označene kot posodobitev: nova dejstva, novi podatki o širjenju prvotne trditve, objava popravkov ali dopolnitev in podobno.

Novinarji so zavezani profesionalnim načelom, kot jih določajo Oštrov interni kodeks, Kodeks novinarjev Slovenije, Münchenska deklaracija in kodeks IFCN.

Na podlagi neodvisnega preverjanja in analize vsako objavo ovrednotimo glede na tip razkrinkane informacije. Objava ima lahko več ocen, odvisno od števila posameznih trditev, ki jih vsebuje, in števila tipov razkrinkanih informacij, ki jim ustreza.

Šlamparija

Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti iz objave očitno, da je napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.

Neutemeljeno

Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.

Kitenje s tujim perjem

Objava, za katero se izkaže, da je neizvirna. Lahko gre za prepisovanje sporočil za javnost, objav drugih virov ali povzemanje informacij brez ustreznega navajanja vira.

Klik vaba

Objava, katere naslov nima podlage v besedilu, na katero se nanaša. Njen namen je pritegniti pozornost bralcev s senzacionalnim naslovom o vsebini, ki je v članku ni. Klik vabe so namenjene pridobivanju klikov, ki za izdajatelja lahko pomenijo vir oglaševalskih prihodkov.

Manipulacija

Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.

Lažna objava

Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.

Pristransko

Objava, ki razširja stališča interesnih skupin, naj bodo te politične, gospodarske, kulturne ali kakšne druge, pri tem pa pretirano poudarja le eno, koristnejšo plat dogodka ali teme. Gre za selektivno predstavitev informacij, da bi avtor podprl določeno tezo. Med pristranske uvrščamo tudi propagandne objave, ki jasno izražajo stališča interesnih skupin, političnih strank in drugih sorodnih organizacij ali posameznikov.

Psevdoznanost

Objava, ki podatke, stališča ali ugotovitve predstavlja kot znanstvena odkritja ali strokovno podprta dejstva, vendar za to v znanosti ni utemeljene podlage. Takšne objave pogosto tudi izkrivljajo znanstvene ugotovitve.

Prikrito oglaševanje

Objava, ki se pretvarja, da je novinarsko besedilo, a je dejansko oglasno besedilo, ki je lahko tudi sponzorirano. Takšne objave morajo biti jasno označene kot oglaševalske, kot to določa zakon o medijih, če niso, gre lahko za prikrito oglaševanje.

Satira

Objava, ki uporablja elemente fikcije za satiričen in humoren prikaz realnosti. Take objave sicer niso sporne, če je iz njih jasno, da gre za satiro.

Drži

Objava, ki drži. Trditev je podprta s podatki iz zanesljivih virov, v ustreznem kontekstu in ni predstavljena zavajajoče.

Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.

Siva cona

Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.

—

Pri pripravi kategorizacije smo izhajali iz metodologije, ki jo uporablja srbski raskrikavanje.rs, temelji pa na metodologiji neprofitne organizacije EAVI – European Association for Viewers Interests, ki se ukvarja s krepitvijo medijske pismenosti.

Metodologijo smo zadnjič posodobili 15. avgusta 2023.