Cena vinjete lahko višja od uradne, če je kupljena pri nepooblaščenem prodajalcu
Avtorica: Ana Mićović
TRDITEV
»Cena [letne vinjete za osebni avtomobil z dne 20. maja letos] 134,99 €.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Slovenija je vinjete v digitalni različici, ki so nadomestile tiste v obliki nalepke, uvedla decembra 2021. Foto: Jakob Pintar/STA
Na spletnem mestu Elektronskavinjeta so 20. maja letos za letno e-vinjeto za osebna vozila zaračunavali 134,99 evra. V Darsovi uradni spletni trgovini je bila e-vinjeta za isto vrsto vozila tega dne na voljo za 117,5 evra, torej za 17,49 evra manj.
Spletno mesto se predstavlja kot »neodvisna storitev, ki e-vinjete registrira pri uradnih cestninskih organih«. Prav tako je navedeno, da gre za uradnega prodajnega partnerja družbe Nemzeti Mobilfizetési za madžarski sistem e-vinjet. Kot lastnik spletnega mesta je navedeno podjetje Roadwise Group, registrirano na Nizozemskem.
Na Darsu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da na spletu obstaja več neuradnih strani ponudnikov, ki nepooblaščeno prodajajo e-vinjete različnih držav, tudi za uporabo slovenskih avtocest in hitrih cest.
Kot so opozorili, tovrstni ponudniki strankam za nakup zaračunajo provizijo, pri čemer praviloma izdajo račun za vinjeto po uradni ceni in ločen račun za visoko provizijo.
Pri tem »kupec nima zagotovila, da je bila e-vinjeta v našem centralnem sistemu dejansko ustvarjena. Kljub nakupu tako lahko ostane brez veljavne vinjete. To pomeni, da se ob vstopu na slovensko avtocestno omrežje lahko znajde v prekršku in dobi kazen, čeprav je e-vinjeto plačal.«
Na Darsu so potrdili, da »z nobenim od tovrstnih posrednikov poslovno oziroma pogodbeno ne sodelujejo«. Pojasnili so tudi, da so večino teh ponudnikov »že opozorili, da morajo prenehati z nepooblaščeno prodajo slovenskih e-vinjet in zaračunavanjem dodatne provizije«. Dars pri morebitnih težavah in dodatnih stroških, ki nastanejo z nakupom e-vinjet pri neuradnih ponudnikih, namreč ne more posredovati.
Za pomoč pri omejevanju oziroma onemogočanju praks nepooblaščenih ponudnikov so se zato obrnili tudi na družbo Google, vendar za zdaj niso bili uspešni.
Po pojasnilu Darsa so uradne spletne trgovine za nakup e‑vinjet Petrol, avstrijski Asfnag in nemški Adac, vsi drugi ponudniki pa slovenske e‑vinjete prodajajo nepooblaščeno. Vozniki lahko vinjeto kupijo tudi pri pooblaščenih prodajalcih na fizičnih prodajnih mestih ter na servisih DarsGo v Ljubljani, Mariboru in na Hrušici ter na Fernetičih, Gruškovju in Obrežju.
Opozorili so, da vozniki veljavnost e-vinjete lahko preverijo na več načinov, najpreprosteje prek Darsove uradne spletne strani o e-vinjetah.
Cene vinjet na spletnem mestu Elektronskavinjeta. Vir: zaslonski posnetek
Cene vinjet v uradni Darsovi spletni trgovini. Vir: zaslonski posnetek
Posredniška prodaja vinjet načeloma dopustna
Na ministrstvu za infrastrukturo (MZI) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je za prodajo elektronskih vinjet pristojen upravljavec cestninskih cest, torej družba Dars. MZI navaja, da Dars vinjete »prodaja v okviru lastne prodajne mreže, kot tudi prek pogodbenih partnerjev«. Ker ministrstvo ne spremlja prodajne mreže, ni seznanjeno z obstojem spletnega mesta Elektronskavinjeta.
Pojasnili pa so, da poznajo primere iz tujine, v katerih je bila cena vinjet zaradi posredniške prodaje višja. »Tudi Dars mora svojim pogodbenim partnerjem, prek katerih prodaja elektronske vinjete, plačevati provizijo za njihovo storitev, pri čemer pa tega stroška ne prevali na končnega potrošnika«. V teh primerih potrošnik tako vedno plača elektronsko vinjeto po ceni, določeni v uredbi o cestninskih cestah in cestnini.
Na MZI sicer menijo, »da posredniška prodaja vinjet po višji ceni sama po sebi ni nujno nedopustna, če je potrošnik jasno in pregledno seznanjen z vsemi dodatnimi stroški ter gre za zakonito storitev posredovanja«.
Pri tem so opozorili, da cestninska zakonodaja ne predvideva mehanizmov ali sankcij za primere, »ko zasebni posredniki elektronske vinjete prodajajo po ceni, višje od tiste, ki jo je določila vlada«.
Pojasnili so še, da »so tovrstne poslovne prakse predmet tržne zakonodaje oziroma tržnih nadzornih organov« in da ukrepov za jasnejšo ureditev posredniške prodaje e-vinjet, denimo zaščito potrošnikov pred zavajajočim oglaševanjem, ne načrtujejo.
Na tržnem inšpektoratu so pojasnili, da obveznost plačevanja cestnine, način določitve višine cestnine, način cestninjenja, nadzor nad plačevanjem cestnine in podobne ukrepe ureja zakon o cestninjenju, ne predpisi v pristojnosti inšpektorata. »Glede na navedeno nakup e-vinjete ne predstavlja sklenitve pogodbe po zakonu o varstvu potrošnikov, tržni inšpektorat pa posledično v takšnih zadevah ne more presojati morebitnih kršitev tega zakona.«
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pojasnili, da tovrstne spletne strani obstajajo za vse države s spletno prodajo vinjet: »Predstavniki Evropske unije vam bodo povedali, da je treba spodbujati konkurenco in da s tem ni nič narobe.«
Opozorili so, da gre, dokler je vinjeta veljavna, »samo za zavajanje v obliki nepotrebne provizije«. Če potrošnik kupi neveljavno vinjeto, pa gre za goljufijo, s katero bi se nato morali ukvarjati policija ali drugi pristojni organi.
Če potrošnik kupi takšno vinjeto in dobi kazen, »se mora pritožiti prodajalcu, ki je vinjeto izdal – ne Darsu ali drugemu nacionalnemu upravljavcu avtocest – in zadevo prijaviti policiji,« so svetovali na ZPS.
Dan po tem, ko smo na e-naslov, na spletnem mestu naveden pod kontakti, poslali novinarsko prošnjo za odziv, smo prejeli obvestilo, da sporočila ni bilo mogoče dostaviti, a ga bo sistem poskusil vnovič poslati. Druge možnosti za vzpostavitev stika z njegovimi upravljavci na spletnem mestu ni.
SKLEP
Na spletnem mestu Elektronskavinjeta je 20. maja letos cena letne e-vinjete za osebna vozila znašala 134,99 evra. To je skoraj 18 evrov več od uradne cene, ki jo potrošnikom zaračuna Dars.
Spletno mesto se oglašuje kot »neodvisna storitev, ki e-vinjete registrira pri uradnih cestninskih organih«. Na Darsu so potrdili, da z njim nimajo sklenjenega nobenega sodelovanja in da pri nakupu prek takšnih posrednikov »kupec nima zagotovila, da je bila e-vinjeta v Darsovem centralnem sistemu dejansko ustvarjena«.
Na ministrstvu za infrastrukturo so ocenili, da posredniška prodaja po višji ceni sama po sebi ni nujno nedopustna, ter opozorili, da cestninska zakonodaja za tovrstne primere ne predvideva mehanizmov ali sankcij.
Po pojasnilu Zveze potrošnikov Slovenije je v primeru, da je prodana vinjeta veljavna, takšno ravnanje zavajanje potrošnikov z neupravičeno provizijo. Če vinjeta ni veljavna, pa gre za goljufijo, ki jo morajo obravnavati policija ali drugi pristojni organi.
Trditev, da letna e-vinjeta za osebna vozila stane 134,99 evra, označujemo za sivo cono, saj drži le delno. Voznik bo tako ceno namreč plačal zgolj, če bo vinjeto kupil pri nepooblaščenem prodajalcu. Uradna cena, ki je zakonsko določena, je sicer nižja.
Siva cona
Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.