EPP slovenskih evropskih poslancev ni izključila iz svoje politične skupine
Avtor: Aljaž Primožič
TRDITEV
»[Romana Tomc] zelo težko komentira [poziv evropskih socialistov k izključitvi stranke SDS iz EPP], potem ko je njena lastna [evropska] stranka izključila polovico delegacije, ki je prihajala iz SDS.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predlog o nezaupnici Ursuli von der Leyen je bil v obravnavi 19. in 22. januarja. Matjaž Nemec je bil eden izmed 165 evroposlancev, ki so ga podprli. Foto: Daniel Novakovič/STA
Evropski poslanec Matjaž Nemec, sicer član evropske politične skupine Socialistov in demokratov ter slovenske stranke Socialni demokrati, je 5. februarja v oddaji 24ur zvečer na Pop TV dejal, da poslanka evropskega parlamenta in članica Evropske ljudske stranke (EPP) Romana Tomc »zelo težko komentira [poziv evropskih socialistov k izključitvi stranke SDS iz EPP], potem ko je njena lastna [evropska] stranka izključila polovico delegacije, ki je prihajala iz SDS«.
Pozneje v oddaji je izjavo sicer popravil. Kot je pojasnil, je govoril zgolj o suspenzu, ki je sledil glasovanju o nezaupnici aktualni predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen. To je potekalo 22. januarja letos. Sto petinšestdeset evroposlancev je predlog o nezaupnici podprlo, 390 jih je glasovalo proti, deset pa se jih je glasovanja vzdržalo.
Ameriški časnik Politico je 23. januarja sicer poročal, da je EPP v tednu, ko je potekalo glasovanje o nezaupnici von der Leynovi, »uvedla strožje kazni za tiste, ki pri takih glasovanjih kršijo interna strankarska pravila«.
Uradni podatki glasovanja o nezaupnici predsednici von der Leyen kažejo, da je večina poslancev iz vrst EPP glasovala proti nezaupnici, Milan Zver pa je bil eden od štirih poslancev te politične skupine, ki so se glasovanja vzdržali. Evroposlanec Branko Grims ni glasoval.
Na Razkrinkavanju.si smo za pojasnila o disciplinskih sankcijah, ki lahko doletijo evropske poslance, vprašali tudi EPP, katere člana sta Grims in Zver. Poleg tega smo jih vprašali, ali lahko potrdijo, da so jima poslali e-pošto z obvestilom o sankcijah.
V EPP se na naša vprašanja niso odzvali. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
Tako Zver kot Grims sta 23. januarja med drugim na družbenem omrežju X delila zaslonski posnetek elektronskih sporočil o sankcijah, ki sta ju prejela od glavnega disciplinskega nadzornika EPP Jeroena Lenaersa. Zver je zaslonski posnetek e-pošte pospremil s pojasnilom, da ga je po glasovanju o nezaupnici predsednici evropske komisije »skupina EPP uradno obvestila, da so mu naložili začasne sankcije, ker ni upošteval uradnega stališča EPP, naj glasuje proti nezaupnici«.
Vir: Branko Grims/X, zaslonski posnetek
»Iz vodstva EPP sem prejel obvestilo o sankcijah, ker kljub izrecni zahtevi EPP nisem glasoval proti nezaupnici predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen,« je enak zaslonski posnetek komentiral Grims.
V elektronskih sporočilih so ju obvestili, da sta glasovala v nasprotju s pravili, sprejetimi 20. januarja, zato so jima v skladu z istimi pravili za pol leta izrekli sankcije. V tem času ne bosta imela naslednjih privilegijev: »izražanje stališč na plenarnem zasedanju v imenu politične skupine, kvalifikacije za novega poročevalca ali poročevalca v senci, imenovanje za avtorja ali pogajalca za sprejetje katerekoli resolucije evropskega parlamenta v imenu politične skupine in imenovanje za odgovorno osebo za pripravo dokumenta o stališču, za vodenje projektne skupine ali katerokoli drugo nalogo v imenu politične skupine«.
Izključitve poslancev iz politične skupine ni med izrečenimi sankcijami.
Andreja Pegan, docentka na fakulteti za management univerze na Primorskem, ki med drugim raziskuje evropski parlament in politike, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da so disciplinski postopki, zlasti izključitve članov iz političnih skupin, »v parlamentarni praksi razmeroma redki, vendar niso neobičajni«. Pojavljajo se tako v evropskem parlamentu kot v nacionalnih parlamentih evropskih držav.
Docentka Pegan je opozorila, da lahko politične skupine svojim članom omejijo ali odvzamejo vse pravice in funkcije, ki izhajajo iz članstva v skupini. Po njenih besedah so še posebej resne omejitve funkcij koordinatorjev, ki določajo politično strategijo posamezne politične skupine v odborih. Enako velja za funkcije poročevalcev, ki so odgovorni za pripravo poročila o soglasju na usklajevalnih sestankih. »Odvzem teh funkcij bistveno zmanjša evroposlančev politični vpliv«, predvsem v povezavi s politično pomembnimi zakonodajnimi dosjeji.
Kot je še opozorila, politične skupine same določajo pravila o suspenzu, torej o začasni omejitvi delovanja, in o izključitvi članov. Pri tem vsebinski razlogi za postopke niso enoznačno opredeljeni. Včasih so opisani natančno, drugič pa širše ali nedoločno.
Politične skupine po njenih besedah kot razlog za izključitev sicer najpogosteje navedejo »hujšo kršitev«, bodisi ravnanje v nasprotju z vrednotami ali ugledom politične skupine bodisi zanemarjanje evroposlanskih dolžnosti, nespoštovanje sklepov ali kršitve poslovnika.
Ocenila je, da so izključitve poslancev v zadnjih letih nekoliko pogostejše, predvsem ob večjih sporih znotraj političnih skupin, ki so tudi vse bolj raznovrstne, saj združujejo politike iz različnih političnih kultur in z različnimi interesi, kar povečuje napetosti.
Pojasnila je še, da politična skupina evroposlance v praksi večkrat nagradi s podelitvijo vplivnih funkcij, kot kaznuje. Politične skupine imajo pri organizaciji dela v evropskem parlamentu pomembno vlogo, zato »ima njihov notranji disciplinski sistem pomembne posledice za evroposlančevo dejansko zmožnost vplivanja na zakonodajni proces«.
V pisarni Matjaža Nemca so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je šlo v izjavi »za lapsus«. Nemec je želel poudariti, da sta bila evropska poslanca iz vrst stranke SDS sankcionirana, ne izključena. Za »nastalo zmedo« so se opravičili, za preverbo trditve pa zahvalili.
S K L E P
Evropski poslanec Matjaž Nemec je 5. februarja v oddaji 24ur zvečer na Pop TV dejal, da evropska poslanka in članica EPP Romana Tomc »zelo težko komentira [poziv evropskih socialistov k izključitvi stranke SDS iz EPP], potem ko je njena lastna [evropska] stranka izključila polovico delegacije, ki je prihajala iz SDS«. Nemec je v oddaji pojasnil, da je govoril o suspenzu, ki je sledil glasovanju o nezaupnici predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen 22. januarja letos.
Politico je dan po glasovanju poročal, da je EPP v tistem tednu uvedla strožje kazni za poslance, ki kršijo interna strankarska pravila.
Podatki evropskega parlamenta o izidu glasovanja kažejo, da je večina evroposlancev iz vrst EPP glasovala proti nezaupnici von der Leynovi. Štirje evroposlanci iz te skupine so se glasovanja vzdržali, med njimi Milan Zver, Branko Grims pa ni glasoval.
Zver in Grims sta 23. januarja med drugim na družbenem omrežju X delila zaslonska posnetka e-poštnega sporočila, ki sta ga prejela od glavnega disciplinskega nadzornika EPP Jeroena Lenaersa.
Kot kaže vsebina e-sporočil, je disciplinski nadzornik EPP oba sankcioniral zaradi neupoštevanja internega pravilnika, sprejetega 20. januarja. Šestmesečne sankcije, ki so ju doletele, vključujejo prepoved nastopanja v imenu skupine na plenarnih zasedanjih, omejitve pri prevzemanju funkcij znotraj skupine ter prepoved priprave stališč, vodenja projektnih skupin in drugih nalog v imenu skupine.
Andreja Pegan, strokovnjakinja za evropski parlament in evropske politike s fakultete za management univerze na Primorskem, je pojasnila, da notranja pravila in disciplinski ukrepi političnih skupin pomembno določajo evroposlančev politični vpliv v evropskem parlamentu. Opozorila je, da politične skupine same določajo pravila o začasni omejitvi delovanja ter o izključitvi članov, pri čemer vsebinski razlogi za takšne postopke niso enoznačni.
V pisarni Matjaža Nemca so pojasnili, da je šlo pri izjavi »za lapsus«. Nemčevo trditev, da je EPP del slovenskih poslancev iz vrst SDS izključila iz skupine, zato označujemo za šlamparijo.
Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.