Premier v govoru o stanju v državi nizal neutemeljene trditve
Avtorja: Matej Simič, Katarina Bulatović
TRDITEV
Epidemijo imamo v Sloveniji razglašeno od 13. marca letos. Mimogrede, Litva, ki je bistveno dlje od žarišča v Italiji, jo je razglasila že 28. februarja. Mogoče tega niste vedeli, ker se o tem v Sloveniji ni poročalo. Tiste, ki so pravočasno zahtevali ukrepe, se je obtoževalo, da sejejo paniko. Vendar žal to neodgovorno dejanje, pravzaprav kriminalno dejanje, spregledanja in celo razširjanja nevarnosti ni bilo omejeno samo na Slovenijo. S koncertov in nogometnih spektaklov v Italiji in Španiji se je virus pospešeno razširil po celi Evropi in na desettisoče ljudi je in še bo umrlo zaradi tega.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da Slovenija ni bila pripravljena na epidemijo. Foto: Stanko Gruden/STA
Premier Janez Janša je 7. aprila nagovoril javnost o stanju v državi med epidemijo covida-19 in postopnem sproščanju ukrepov. Med drugim je dejal, da Slovenija ukrepov ne more sprostiti tako hitro kot države, ki so se na epidemijo odzvale prej in so bile nanjo bolje pripravljene.
Verodostojnost dela premierovega govora smo zaradi preglednosti preverili po posameznih trditvah.
»Mimogrede, Litva, ki je bistveno dlje od žarišča v Italiji, jo je razglasila [epidemijo] že 28. februarja. Mogoče tega niste vedeli, ker se o tem v Sloveniji ni poročalo.«
Litovska vlada epidemije zaradi novega koronavirusa ni razglasila, je pa 26. februarja razglasila izredno stanje, kot piše na osrednjem vladnem spletnem mestu, zato da bi se lahko odgovorne institucije bolje pripravile na morebitno širjenje virusa. Dva dni pozneje, 28. februarja, so v Litvi potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, navaja uradni portal za obveščanje o koronavirusu.
Litva ni razglasila epidemije, zato ni mogoče, da bi slovenski mediji o tem poročali. Preverili pa smo, ali so poročali o razglasitvi tamkajšnjega izrednega stanja. Prispevke smo iskali na spletnih mestih večjih medijev, kot so STA, RTV Slovenija, Siol, 24ur, Večer, Delo, Dnevnik in Primorske novice. Ti mediji o razglasitvi izrednega stanja v Litvi na svojih spletnih portalih niso poročali, so pa nekateri med njimi pa tudi drugi poročali o prvem primeru okužbe v Litvi, in sicer Delo, Dnevnik, STA in Primorske novice ter Ptujinfo, Regional Obala in Vestnik. Prispevki so bili objavljeni isti dan, ko so v Litvi s prvim primerom seznanili javnost.
Pred več kot mesecem smo preverjali tudi Janševo trditev, da RTV Slovenija ni pravočasno opozorila na nevarnost koronavirusa. Ugotovili smo, da je bila izjava neutemeljena.
V kabinetu predsednika vlade na vprašanje, na podlagi česa je Janša zatrdil, da je Litva 28. februarja razglasila epidemijo, niso odgovorili. Dopuščamo možnost, da se je predsednik vlade pri sklicevanju na epidemijo in datuma, ki sta blizu, zmotil.
Litva epidemije ni razglasila 28. februarja, kot je dejal premier, zato mediji o tem niso mogli poročati. Dva dni prej, 26. februarja, je razglasila izredno stanje. Tudi o tem analizirani slovenski mediji niso poročali, so pa poročali o prvem primeru okužbe v tej državi. Litva epidemije ni razglasila, zato Janševa trditev ne drži.
»Tiste, ki so pravočasno zahtevali ukrepe, se je obtoževalo, da sejejo paniko.«
V kabinetu predsednika vlade za Razkrinkavanje.si niso pojasnili, na kateri dogodek se je Janez Janša navezoval pri tej trditvi. Ker je 18. februarja na zahtevo poslanske skupine SDS potekala nujna seja odbora za zdravstvo o pripravljenosti Slovenije na koronavirus, smo zato preverili izjave, izrečene na tej seji.
Več poslancev je na seji uporabilo besedo panika, toda v zapisu seje ni izjav, v katerih bi kateri od poslancev koga neposredno obtožil sejanja panike.
V kabinetu predsednika vlade niso pojasnili, na kaj se je nanašala premierova izjava o sejanju panike, zato smo trditev preverjali na nujni seji odbora za zdravstvo o pripravljenosti Slovenije na koronavirus. Med razpravo ni nihče od sodelujočih nikogar neposredno obtožil, da z zahtevami za pravočasno ukrepanje v epidemiji seje paniko.
Janševa trditev je neutemeljena.
»Vendar žal to neodgovorno dejanje, pravzaprav kriminalno dejanje, spregledanja in celo razširjanja nevarnosti ni bilo omejeno samo na Slovenijo.«
Janez Janša je domnevni spregled splošne nevarnosti označil za neodgovorno in kriminalno dejanje, pri čemer je dejal, da razširjanje nevarnosti z obtožbami o sejanju panike ni bilo omejeno le na Slovenijo.
Profesor kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Damjan Korošec je za Razkrinkavanje.si dejal, da pri »tako splošnih izjavah in navajanju stanja strokovne kazenskopravne ocene obstoja kaznivega dejanja« niso možne. Pojasnil pa je, »da je ob ustreznih pogojih splošnega in posebnega dela kazenskega prava možna kazenska odgovornost za pasivnost ob znakih splošne nevarnosti, tako uradnih oseb kot strokovnjakov«.
Po mnenju nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Slovenija z ukrepi za upočasnitev širjenja koronavirusa v primerjavi z drugimi državami ni zamujala. To je po njihovem tudi eden od razlogov za razmeroma majhno število bolnih.
Odvetnik Žiga Klun, ki se med drugim ukvarja s kazenskim in prekrškovnim pravom, je za Razkrinkavanje.si dejal, da glede na oceno NIJZ o pravočasnem sprejetju ukrepov o kaznivem dejanju zoper človekovo zdravje v tem primeru ne moremo govoriti. »Ta očitek je pretiran. Menim, da bi vsak tožilec prijavo v tej smeri zavrgel, saj nikomur ne bi mogli očitati naklepa, ki je eden od obveznih elementov za kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku,« je pojasnil.
Po Klunovem mnenju v tem primeru ni mogoče očitati suma kaznivega dejanja, ker ni znakov naklepa kot enega od njegovih obveznih elementov. Janševo namigovanje na sum kriminalnega dejanja je neutemeljeno.
»S koncertov in nogometnih spektaklov v Italiji in Španiji se je virus pospešeno razširil po celi Evropi in na desettisoče ljudi je in še bo umrlo zaradi tega.«
Po eni od razlag je bila razlog za širjenje koronavirusa v italijanskem mestu Bergamo nogometna tekma med Atalanto in Valencio, odigrana v Milanu 19. februarja, je za Razkrinkavanje.si pojasnil Lorenzo Bagnoli, novinar iz italijanskega preiskovalnega novinarskega centra IRPI. »Toda to je zgolj hipoteza, zakaj je bilo v Bergamu veliko žrtev. Zanjo nihče nima dokazov,« je poudaril.
Bergamo je del italijanske pokrajine Lombardija, kjer je po zadnjih podatkih italijanskega inštituta za javno zdravje ISS zaradi novega koronavirusa umrlo več kot 13.600 ljudi. Bagnoli je za Razkrinkavanje.si na podlagi poročanja italijanskega dnevnika Corriere della Sera pojasnil, da je bilo na tekmi med nogometnima kluboma Atalanta in Valencia najmanj 40.000 prebivalcev mesta.
Razmere v Španiji je za Razkrinkavanje.si pojasnil virolog José Antonio López Guerrero z madridske avtonomne univerze (UAM): »Vsak dan samo v Madridu, denimo, javni prevoz uporablja milijon ljudi. Ne morem trditi, da so bile nogometne ali druge velike prireditve v Španiji neposredno povezane s širjenjem virusa; vsaj ne bistveno.«
Mnenja o tem, kako se je virus širil v Španiji, še zdaleč niso enotna, je za Razkrinkavanje.si strnil španski preiskovalni novinar Marcos García Rey. Nogometna tekma med italijanskim klubom Atalanta in špansko Valencio v Milanu je morda pripomogla k širjenju virusa, toda študij, ki bi to trditev podpirale, ali drugih dokazov za zdaj ni, je zapisal García Rey.
»Virus se je po Evropi razširil iz mnogih žarišč. Verjetno je, da se je to zgodilo zaradi števičnosti dogodkov. Informacij o širjenju koronavirusa s posameznih športnih ali kulturnih dogodkov v Italiji in Španiji nimamo,« so za Razkrinkavanje.si sporočili iz svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Dodali pa so, da je možnost širjenja bolezni večja, ko je okuženi v stiku z več ljudmi, kar velja za športne in druge prireditve, javni promet in podobno. Iz evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) so na vprašanje, ali lahko potrdijo, da se je koronavirus po vsej Evropi širil zaradi nogometnih tekem in koncertov v Italiji in Španiji, odgovorili: »Teh informacij nimamo.«
Na isto vprašanje ne s španskega ne z italijanskega ministrstva za zdravje niso odgovorili.
V kabinetu premiera Janeza Janše na naša vprašanja prav tako niso odgovorili.
O pospešenem širjenju virusa s koncertov in nogometnih tekem v Italiji in Španiji po Evropi, zaradi česar je in še bo umrlo na desettisoče ljudi, za zdaj ni nikakršnih dokazov. Janševa trditev je neutemeljena.
Predsednik vlade Janez Janša je v delu govora, ki smo ga analizirali, navedel tri trditve, ki so neutemeljene, in eno, ki ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
