Primerjava cepljenja brejih živali in nosečnic manipulativna
Avtor: Aljaž Primožič
TRDITEV
»Veste, kaj mi je včeraj rekla ena moja mamica, ki je veterinarka ... Prva stvar, ki se jo je naučila na veterini, je bila, da se brejih živali ne cepi. Zakaj mislite, da je pri ženskah karkoli drugače?«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po pojasnilih NIJZ so cepljenja proti oslovskemu kašlju, virusu RSV in gripi za nosečnice brezplačna, opravijo pa jih lahko pri osebnih zdravnikih, nekaterih ginekologih, v cepilnih ambulantah ali na območnih enotah NIJZ. Foto: dpa/STA
Uporabnica facebooka, ki sicer vodi registrirano dejavnost na področju holističnega materinstva, je 25. septembra na tem družbenem omrežju trdila, da ji je stranka, ki je veterinarka, pripovedovala o svoji prvi lekciji na fakulteti.
Ta se je glasila: »Brejih živali se ne cepi.« Uporabnica je na podlagi strankine pripovedi sklenila, da se tudi nosečnic ne bi smelo cepiti. Do konca redakcije je objavo delilo 34 uporabnikov facebooka.
Tomaž Bratkovič, predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na ljubljanski fakulteti za farmacijo, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da cepiva za zaščito ljudi in živali pred nalezljivimi boleznimi vsebujejo enega ali več antigenov, torej značilnih delov povzročitelja bolezni.
Cepiva se ločijo v tri glavne skupine, je pojasnil. Inaktivirana cepiva, pogosto imenovana tudi mrtva, vsebujejo cele, a uničene povzročitelje bolezni oziroma njihove dele. Tovrstna cepiva so varna za ranljive skupine, vendar za ustrezno zaščito običajno zahtevajo cepljenje z več odmerki.
Rekombinantna cepiva vsebujejo posamezne beljakovine povzročiteljev bolezni, ustvarjene v laboratoriju, ki sprožijo imunski odziv. Prednost teh cepiv je visoka stopnja varnosti in natančnosti, slabost pa, da v primerjavi z živimi cepivi sprožijo nekoliko šibkejši imunski odziv.
Zadnja skupina so atenuirana oziroma oslabljena živa cepiva, ki vsebujejo žive, a spremenjene mikroorganizme. Ti se lahko še vedno razmnožujejo, pri čemer bodisi ne povzročajo bolezni bodisi jo povzročajo v zelo blagi obliki. Tako učinkovito posnemajo naravno okužbo in sprožijo močan imunski odziv, niso pa primerna za osebe z oslabljenim imunskim sistemom ter nosečnice, je pojasnil Bratkovič.
Cepljenje z živimi cepivi sicer običajno odsvetujejo ljudem, ki živijo v istem gospodinjstvu kot oseba z oslabljenim imunskim sistemom. Cepljeni namreč izločajo manjše količine cepilnega virusa, ki bi lahko pri imunsko oslabljeni osebi povzročile okužbo. »Iz podobnega razloga z živimi cepivi ne cepimo nosečnic. Obstaja namreč tveganje za prenos cepilnega virusa prek posteljice na plod in s tem napake v razvoju med nosečnostjo,« je opozoril.
Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na kemijskem inštitutu, je pojasnil, da se imunski sistem matere med nosečnostjo spremeni, da ne bi zavračal ploda. Obenem zarodek še nima razvite imunosti in ga pred okužbami ščitijo materina protitelesa. Tako kot Bratkovič je tudi on pojasnil, da cepljenje nosečnic z oslabljenim virusom iz živih cepiv odsvetujejo zaradi tveganja, da bi virus dosegel plod in povzročil zaplete.
Pri inaktiviranih in rekombinantnih cepivih teh nevarnosti ni, saj ne morejo povzročiti okužbe. Prav zato so priporočljiva za nosečnice, cepljenje pa ima dvojni učinek, saj zaščiti mater in hkrati tudi plod. To je potrdil tudi Bratkovič.
Jerala je še opozoril, da so veterinarska cepiva hitreje registrirana in preizkušena na manjšem številu osebkov kot cepiva za ljudi. Pri odobritvi cepiv za živali pogosto namreč prevladujejo gospodarski interesi, pri cepivih, namenjenih ljudem, pa se varnosti in spremljanju učinkovitosti več pozornosti nameni tudi po njihovi registraciji.
Na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) so potrdili, da so med cepivi, ki se uporabljajo v humani in veterinarski medicini obstajajo razlike, ki izhajajo iz fizioloških, etičnih in regulatornih vidikov. Zato primerjava različnih vrst cepiv oziroma sklepanje o njih ni mogoče.
Dodali so, da morajo zdravila in cepiva, preden pridejo na trg, pridobiti dovoljenje za promet, kot določata slovenska in evropska zakonodaja. Pristojni organ v postopku pridobivanja dovoljenja preveri kakovost, varnost in učinkovitost zdravila ter na podlagi ugotovitev odobri ali zavrne njegovo izdajo.
Na JAZMP so pojasnili še, da za cepiva veljajo poostrene zahteve, saj mora vsaka serija poleg proizvajalčeve analize prestati neodvisno kontrolo kakovosti v specializiranih uradnih laboratorijih. V Sloveniji te naloge opravlja kontrolni laboratorij, ki deluje v okviru nacionalnega kontrolnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Laboratorij po uspešni presoji o primernosti cepiva izda uraden certifikat, da je to varno in kakovostno.
Tudi po pojasnilih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) »ženske lahko že v času nosečnosti pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi zaščitijo svojega dojenčka v prvih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv«. Priporoča se cepljenje proti oslovskemu kašlju, RSV in gripi, ne smejo pa se cepiti denimo proti ošpicam in noricam.
Pri cepljenju proti tema boleznima namreč obstaja teoretično tveganje za okužbo ploda, zato ju je treba opraviti pred nosečnostjo. Okužba s tema boleznima med nosečnostjo lahko povzroči prirojene okvare ploda ali spontani splav.
Na JAZMP so opozorili, da sicer ni zanesljivih dokazov, da bi katero koli živo cepivo, ki ga je ženska prejela v času nosečnosti, povzročilo prirojene okvare ploda. Po njihovih pojasnilih obstajajo tudi izjeme, ko je bilo nosečnice v določenih primerih mogoče cepiti z živim cepivom. To je dovoljeno le, kadar je tveganje za okužbo večje od tveganja, ki ga predstavlja cepljenje.
Uporabnico facebooka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Uporabnica facebooka je 25. septembra v objavi trdila, da ji je oseba, ki je veterinarka, pripovedovala, da se je njena prva lekcija na veterini glasila: brejih živali se ne cepi. Uporabnica je posledično trdila, da tudi nosečnic ne bi smeli cepiti.
Tomaž Bratkovič z ljubljanske fakultete za farmacijo je pojasnil, da cepiva glede na značilne dele povzročitelja bolezni delimo na inaktivirana, rekombinantna in oslabljena živa cepiva. Ta vsebujejo spremenjene mikroorganizme, ki posnemajo naravno okužbo in sprožijo močan imunski odziv, zato niso primerna za nosečnice, medtem ko druga so.
Roman Jerala s kemijskega inštituta je pojasnil, da se nosečnicam zaradi tveganja prenosa oslabljenega virusa na plod cepljenje z živimi cepivi večinoma odsvetuje, inaktivirana in rekombinantna cepiva pa so zanje varna ter zaščitijo tako mater kot novorojenčka.
Na JAZMP so pojasnili, da se cepiva za ljudi in živali med seboj bistveno razlikujejo, zato jih ni mogoče neposredno primerjati. Vsako zdravilo ali cepivo mora pred uporabo pridobiti dovoljenje za promet, pri čemer pristojni organ preveri njegovo kakovost, varnost in učinkovitost, pri čemer za cepiva za ljudi veljajo še posebej strogi nadzori.
Tudi NIJZ na svojem spletnem mestu pojasnjuje, da lahko cepljenje v času nosečnosti zaščiti plod. Kot najpomembnejša so priporočili cepljenja proti oslovskemu kašlju, gripi in virusu RSV, ki se ne izvajajo z živimi cepivi.
Trditev, da nosečnic ne bi smeli cepiti, ker se brejih živali ne cepi, je manipulativna. Med cepivi za živali in ljudi obstajajo tolikšne razlike, da jih ne gre neposredno primerjati. V človeški medicini se nosečnicam odsvetuje cepljenje z določenimi vrstami cepiv, ne pa tudi cepljenje v celoti.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.