Višja ocena svobode ni zasluga sedanje vlade
Avtor: Martin Mittendorfer
TRDITEV
»Medtem mednarodna organizacija Freedom House ugotavlja, da se je v lanskem letu indeks svobode za Slovenijo izboljšal. To je najboljši odgovor za tiste, ki jih skrbi zaton demokracije.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Evroposlanka SDS Romana Tomc se je na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta sklicevala na raziskavo, ki je ameriška nevladna organizacija Freedom House še ni objavila v celoti. Foto: Genevieve Engel/Evropski parlament
»Mednarodna organizacija Freedom House ugotavlja, da se je v lanskem letu indeks svobode za Slovenijo izboljšal,« je 10. marca na twitterju zapisala evropska poslanka SDS v politični skupini EPP Romana Tomc. »To je najboljši odgovor za tiste, ki jih skrbi zaton demokracije.«
Ta tvit je bil del daljše niti, v kateri je Tomčeva povzela svoj govor na razpravi v evropskem parlamentu o vladnih posegih v svobodo medijev na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji. Že dan pred razpravo, 9. marca, sta povezavo do poročila nevladne organizacije Freedom House o svobodi po svetu na twitterju delila tudi vlada in njen predsednik Janez Janša.
Freedom House je v marca objavljeni raziskavi Sloveniji podelil 95 od 100 točk in jo ocenil kot svobodno. To je za točko več kot v letih 2019 in 2020, pa tudi najvišja ocena Slovenije doslej. Poročila sicer obravnavajo koledarsko leto pred letom objave, tako letošnje poročilo obravnava stanje svobode v celotnem lanskem letu.
Freedom House v raziskavi Svoboda v svetu ugotavlja stanje političnih pravic in državljanskih svoboščin v 195 državah in na 15 ozemljih. Metodologija raziskave temelji na splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zato raziskovalci višje ocene dajejo tistim državam, ki so zavezane liberalnodemokratičnim standardom.
Stanje svobode v državah analizirajo na podlagi 25 meril, ki so razvrščena v kategorije, kot so volilni proces, politični pluralizem in participacija, delovanje vlade in pravne države, svoboda izražanja, svoboda organiziranja, osebne pravice in podobno. Državi v vsaki kategoriji dodelijo oceno od nič do štiri.
Sloveniji boljša ocena zaradi odprtja džamije
Freedom House je sicer za zdaj objavil le točkovno oceno Slovenije, ne pa tudi celotnega poročila, v katerem raziskovalci pojasnijo spremembe oziroma napredek na področju svobode.
Po podatkih, na katerih bo temeljilo poročilo, je bilo rahlo izboljšanje ocene Slovenije posledica napredka na področju svobode veroizpovedi, kjer je lani prejela tri točke, letos pa štiri. Ocene na vseh drugih področjih so ostale nespremenjene.
Noah Buyon, raziskovalec pri organizaciji Freedom House, ki je med drugim pristojen za analizo Slovenije, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je bila Slovenija na področju veroizpovedi višje ocenjena zaradi odprtja muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani februarja lani.
»Sile pretežno desnega političnega pola v Sloveniji so več let poskušale blokirati gradnjo džamije. Leta 2016 so neznanci na gradbeni lokaciji celo odvrgli svinjske glave. Dokončanje džamije je zmaga za strpnost.«
Buyon je še poudaril, da je za to zmago zaslužna predvsem islamska skupnost: »Bodimo popolnoma jasni, ta napredek nima nič s trenutno vlado.«
“Bodimo kristalno jasni, ta napredek nima nič s trenutno vlado.”
V lanskem letu poslabšanje svobode medijev
Freedom House je za zdaj objavil le točkovne ocene svobode v državah, ne pa tudi celotnega poročila, v katerem raziskovalci pojasnijo spremembe na tem področju in razloge za slabše ali boljše ocene.
Opisni del poročila o Sloveniji bo po Buyonovih besedah zagotovo obravnaval tudi spremembe na področjih svobode medijev in svobode združevanja. Freedom House sicer svobodo medijev pri nas že od leta 2007 ocenjuje s tremi od štirih točk.
Leta 2007 je organizacija znižala oceno medijske svobode v Sloveniji s štirih na tri točke, in sicer so v poročilu opozorili na spremembo zakona o RTVS, ki ga je pripravila prva Janševa vlada, samocenzuro novinarjev zaradi političnega in gospodarskega pritiska na medije ter pritiske na oglaševalce, naj ne oglašujejo v medijih, ki so bili kritični do vlade.
Kljub temu da ocene svobode medijev v letošnjem poročilu niso znižali in ostaja pri treh točkah, se je po Buyonovih besedah stanje leta 2020 zaradi konflikta vlade z neodvisnimi mediji zagotovo poslabšalo. Toda poslabšanje ni bilo tolikšno, da bi oceno Slovenije na tem področju znižali na dve točki, je pojasnil.
Če bi Sloveniji dodelili dve točki, bi jo postavili ob bok državam, kjer je svoboda medijev še precej manjša: »Nismo pripravljeni trditi, da je medijska svoboda v Sloveniji podobna medijski situaciji na Madžarskem, kjer je medijska krajina, kot veste, ugrabljena v veliko večji meri, ali v Srbiji in Črni gori, kjer je nasilje nad novinarji na žalost veliko bolj pogosto.«
Povišanje ocene svobode v Sloveniji se lahko javnosti zaradi ukrepov proti koronavirusu, ki so omejili svobodo gibanja, zdi nenavadno, je še dejal Buyon. Toda zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, bi lahko v letošnjem poročilu znižali oceno vseh držav, je pojasnil.
Pri presoji ukrepov za spopadanje z epidemijo so postavili visok prag za morebitno znižanje ocene zaradi njih. Znižali so jo le v nekaj primerih, denimo, kadar so bili ukrepi očitno diskriminatorni do določenih skupin prebivalstva, kot se je zgodilo romski skupnosti v Bolgariji.
Evropsko poslanko SDS Romano Tomc smo prosili za komentar naših ugotovitev, a odgovora nismo prejeli.
S K L E P
Evropska poslanka SDS Romana Tomc je 10. marca tvitnila, da je ameriška nevladna organizacija Freedom House ugotovila, da se je »indeks svobode za Slovenijo« lani izboljšal. Dodala je, da je to »najboljši odgovor za tiste, ki jih skrbi zaton demokracije«.
V letošnji raziskavi Svoboda v svetu, ki jo izvaja Freedom House, je Slovenija na področju političnih pravic in državljanskih svoboščin v letu 2020 prejela 95 od sto možnih točk. To je za točko več od ocene za leto 2019.
Po podatkih spletnega mesta organizacije Freedom House, ki bodo temelj poročila o svobodi po svetu v lanskem letu, je bila rahlo višja ocena Slovenije posledica napredka pri svobodi veroizpovedi. Na tem področju je bila z najvišjo oceno, štirimi točkami oziroma točko več kot v poročilu za leto 2019, ocenjena zaradi odprtja džamije februarja 2020. Kot je pojasnil raziskovalec organizacije Freedom House, ki med drugim ocenjuje Slovenijo, Noah Buyon, to ni bila zasluga trenutne vlade, temveč islamske skupnosti v Sloveniji.
Ocene na preostalih 24 področjih so ostale enake, tudi na področju svobode medijev, kjer je Slovenija že od leta 2007 ocenjena s tremi točkami. Kot je poudaril Buyon, so pri organizaciji Freedom House lani opazili poslabšanje svobode medijev v Sloveniji, a ne dovolj veliko, da bi oceno znižali za celo točko, kar bi Slovenijo postavilo ob bok državam v regiji, kot so Madžarska, Srbija in Črna gora.
Ocena svobode v Sloveniji, ki jo pripravlja Freedom House, je bila lani res višja za eno točko, toda to je bilo posledica odprtja islamskega kulturnega centra v Ljubljani in po besedah pristojnega raziskovalca Noaha Buyona zlasti zasluga islamske skupnosti in zmaga strpnosti po več letih pritiskov s pretežno desnega političnega pola, da bi blokirali njegovo gradnjo.
Evroposlanka Romana Tomc je na zasedanju evropskega parlamenta trdila, da je lansko izboljšanje ocene svobode najboljši odgovor tistim, »ki jih skrbi zaton demokracije«. Trditev sicer temelji na resničnih podatkih, vendar jih je evroposlanka interpretirala na zavajajoč način, zato jo po tipologiji Razkrinkavanja.si označujemo za manipulacijo.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
