Volišča z istim naslovom niso volilna prevara
Avtor: Samo Demšar
TRDITVI
»Podatki pri zgoraj navedenih voliščih, nezakonito evidentiranih večkrat, so medsebojno absolutno različni.«
»Ali je neveljavnih glasovnic res bilo 10.928, kot uradno navaja Državna volilna komisija RS, kar je ogromno?«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Na letošnjih državnozborskih volitvah je bilo neveljavnih 0,92 odstotka glasovnic, kar je najmanj v zgodovini Slovenije. Foto: Daniel Novakovič/STA
Novinarka in odgovorna urednica spletnega portala Dosje Mojca Vočko je 2. maja v prispevku z naslovom »Razkrinkana Vučkova volilna goljufija?!« pisala o domnevnih nepravilnostih pri številu volilnih glasov na letošnjih državnozborskih volitvah.
Na njen prispevek so med drugim opozorili spletni portali demokracija.si, e-maribor.si in celjskiglasnik.si, na twitterju pa sta ga delila poslanec SDS Danijel Krivec in glavna tajnica stranke Glas za otroke in družine Polona Naglič. Kot je zapisala Vočkova, naj bi bila številna volišča, na katerih so volivci lahko oddali glas za Urško Klakočar Zupančič, Roberta Goloba in Mojco Šetinc Pašek iz Gibanja Svoboda, evidentirana »večkrat, pod različnimi številkami in s popolnoma različnimi podatki, česar zakon ne dopušča«. Ker je imelo v okrajih, kjer so kandidirali omenjeni kandidati, 57 od 69 volišč isti sedež kot vsaj eno drugo volišče, je Vočkova sklepala, da je bilo število glasov umetno napihnjeno.
»Posebnega zakona, ki bi določal lokacije volišč, ni,« so za Razkrinkavanje.si sporočili z državne volilne komisije (DVK). Ob tem so poudarili, da je praksa, da na istem naslovu hkrati deluje več volišč, povsem običajna, »to ni nobena novost«. Dodali so, da so volišča na istem naslovu med seboj ločena s pregrado ali pa so urejena v različnih prostorih.
Volišča in območja volišč po zakonu o volitvah v državni zbor določajo okrajne volilne komisije.
Po zakonu o evidenci volilne pravice pa volilno enoto, okraj in volišče volivca določi upravna enota na podlagi njegovega stalnega prebivališča. Na območju Slovenije lahko volivci volilno pravico uresničujejo na volišču, na katerem so vpisani v splošni volilni imenik, ki ga za vsako posamezno volišče sestavi ministrstvo za notranje zadeve. To pomeni, da je volivec v splošni volilni imenik lahko vpisan le v volilnem območju, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče.
»Če je več volišč, ki imajo sedež v isti stavbi, volivec ni vpisan v več volilnih imenikov, ampak je vpisan v en volilni imenik in tako lahko glasuje le na tistem volišču, na katerem je vpisan v volilni imenik,« so za Razkrinkavanje.si pojasnili na okrajni volilni komisiji Ljubljana Center.
Čeprav so nekatera volišča imela isti naslov, nobeno ni bilo evidentirano večkrat. Na vsakem volišču so glasovnico lahko oddali točno določeni volilni upravičenci, zato so podatki o volitvah na voliščih, ki so imela isti naslov, različni.
Volivci smejo glasovati le na enem volišču
Po podatkih DVK je Urška Klakočar Zupančič na državnozborskih volitvah kandidirala v volilnem okraju Ljubljana Šiška 3. Okrajna volilna komisija je v tem okraju določila 18 volišč, med katerimi jih je 15 imelo isti sedež kot še vsaj eno drugo volišče.
Tako je bilo tudi v volilnih okrajih Ljubljana Center in Ljubljana Šiška 1, kjer je kandidiral Robert Golob. V drugem je okrajna volilna komisija enako kot leta 2018 določila 17 volišč, od katerih jih je imelo 13 isti sedež kot še vsaj eno volišče. V volilnem okraju Ljubljana Center je tamkajšnja komisija določila 19 volišč, od katerih jih je imelo 16 isti sedež kot še vsaj eno volišče. V primerjavi z letom 2018 se je spremenil le naslov dveh volišč, ki sta bili s Karlovške ceste 18 preseljeni na naslov Prule 13.
Po podatkih DVK je Mojca Šetinc Pašek kandidirala v volilnem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 2, v katerem je okrajna volilna komisija tako kot leta 2018 določila 15 volišč, od teh jih je 14 imelo isti sedež kot še vsaj eno volišče.
Sklepi o določitvi volišč in volilnih območij, ki smo jih prejeli z okrajnih volilnih komisij omenjenih volilnih okrajev, kažejo, da so vsa volišča, tudi tista, ki so si sedež delila z drugimi volišči, imela lastno območje volišča. Volilni upravičenci torej glasu niso mogli oddati na več voliščih.
Letos najnižji delež neveljavnih glasovnic
Vočkova je v prispevku navedla, da je bilo po podatkih DVK na letošnjih državnozborskih volitvah oddanih 10.928 neveljavnih glasovnic, »kar je ogromno«.
Po zapisniku o ugotovitvi izida volitev poslancev v državni zbor je bilo letos neveljavnih 11.080 glasovnic. Manj neveljavnih glasovnic je bilo oddanih le leta 2018, ko jih je bilo 10.357, največ pa jih je bilo leta 1992, in sicer 89.226.
Letošnje število neveljavnih glasovnic predstavlja 0,92 odstotka vseh oddanih, kar je najnižji delež v zgodovini Slovenije. Najvišji delež je volilna komisija zabeležila leta 1992, ko je bilo takih glasovnic 6,98 odstotka.
Po podatkih mednarodnega inštituta za demokracijo in volilno pomoč je bilo na zadnjih parlamentarnih volitvah v članicah EU v povprečju oddanih 2,08 odstotka neveljavnih glasovnic. Slovenija se z 0,92 odstotka tako uvršča pod povprečje EU. Nižji delež kot v Sloveniji so na zadnjih parlamentarnih volitvah imeli na Češkem, Nizozemskem, Švedskem, Finskem ter v Estoniji in Latviji.
Mojca Vočko je v odgovoru za Razkrinkavanje.si poudarila, da podatki o številu neveljavnih glasovnic med leti niso primerljivi. »Vsaka (resnično) neveljavna glasovnica je preveč.«
V odgovoru na našo ugotovitev, da več volišč na istem naslovu ne pomeni volilne prevare, je Vočkova poudarila, da je po zakonu o volitvah v državni zbor volišče objekt, v katerem se glasuje, dvorišče in prostor okrog objekta. Po njeni oceni tako lahko v enem objektu deluje le eno volišče, volišč z istim naslovom pa ta zakon ne predvideva.
Kot so za Razkrinkavanje.si pojasnili na okrajnih volilnih komisijah Ljubljana Center in Ljubljana Šiška 1, je v 64. členu zakona, na katerega se je nanašala Vočkova, določeno območje volišča, kar je pomembno predvsem na dan glasovanja, ko je prepovedano agitiranje na volišču. »Zakon nikjer izrecno ne prepoveduje, da v isti stavbi ne sme biti več volišč.«
Dodali so, da je več volišč na istem naslovu zaradi lažje organizacije in zagotavljanja dostopa za gibalno ovirane. »Tudi prejšnje volitve v državni zbor, v evropski parlament in volitve predsednika ter referendumi so bili izpeljani na enak način.«
SKLEP
Novinarka Mojca Vočko je 2. maja v prispevku na svojem spletnem portalu Dosje trdila, da je bilo na letošnjih volitvah več volišč nezakonito evidentiranih večkrat in z različnimi podatki. Sklepala je, da gre za volilno goljufijo, saj naj bi državna volilna komisija tako »umetno napihnila« število glasov za nekatere kandidate.
Domnevno volilno prevaro je dokazovala na primerih Urške Klakočar Zupančič, Roberta Goloba in Mojce Šetinc Pašek iz Gibanja Svoboda. Vsi trije so kandidirali v volilnih okrajih, kjer je imelo več volišč isti sedež.
Z državne volilne komisije (DVK) so za Razkrinkavanje.si sporočili, da je povsem običajno, da na istem naslovu deluje več volišč, lokacija volišč pa sicer ni določena z zakonom.
Vočkova je v prispevku navajala točne podatke o številu glasov za tri kandidate stranke Gibanja Svoboda, vendar je na podlagi podatka, da je imelo v volilnih okrajih, kjer so kandidirali, 57 izmed 69 volišč isti sedež kot vsaj eno drugo volišče, sklepala, da so bili oddani glasovi na nekaterih voliščih evidentirani po večkrat.
Toda podatki z različnih volišč, ki so imela isti sedež, so različni, saj so glasovnico na vsakem lahko oddali le točno določeni volilni upravičenci.
Trditev, da so bili podatki z nekaterih volišč »nezakonito evidentirani večkrat«, a se med seboj absolutno razlikujejo, je manipulacija. Glasovnice volilnih upravičencev tudi na voliščih z istimi naslovi upoštevajo samo enkrat.
Vočkova se je še spraševala, če je bilo na letošnjih državnozborskih volitvah res oddanih 10.928 neveljavnih glasovnic, saj da je to ogromno. Vočkova je v prispevku sicer sklepala na podlagi podatkov DVK, ki je dotlej prestela 99,98 odstotka glasovnic.
Podatki DVK kažejo, da je bilo letos oddanih 11.080 neveljavnih glasovnic. Manj takih je bilo oddanih leta 2018 (10.357), največ pa leta 1992 (89.226).
Po podatkih mednarodnega inštituta za demokracijo in volilno pomoč je bilo v članicah EU na zadnjih parlamentarnih volitvah v povprečju oddanih 2,08 odstotka neveljavnih glasovnic, kar Slovenijo z 0,92 odstotka uvršča pod povprečje EU.
Trditev, da je bilo na nedavnih volitvah oddano ogromno neveljavnih glasovnic, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
