Nov udarec panamskih dokumentov

 
 Foto: ICIJ

Foto: ICIJ

Leta 2016 so novinarji v okviru zgodovinskega novinarskega sodelovanja, znanega kot Panama Papers, svetu davčnih oaz zadali enega najbolj trajnih udarcev. Danes se zgodba ponavlja. V roke novinarjev je namreč »pribežalo« še 1,2 milijona dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca.

Will Fitzgibbon, Ryan Chittum (ICIJ), povzela Anuška Delić

Odvetniška družba Mossack Fonseca je v postopku zaprtja vseh pisarn in podružnic, saj so jo učinki panamskih dokumentov pretresli do zloma. To kaže tudi novi sveženj dokumentov, ki se nanašajo pretežno na mesece pred objavo prvih preiskovalnih zgodb aprila 2016, do konca leta 2017. Pričajo o hudi stiski, osramočenosti in paniki, ki je zavladala v tej odvetniški družbi, potem ko so zaradi razkritij – in novinarskih vprašanj – ugotovili, da nimajo podatkov o mnogih lastnikih podjetij, ki so jih registrirali v davčnih oazah.

Sveže dokumente so jih pridobili novinarji münchenskega Süddeutsche Zeitunga, sodelovanje preiskovalnih novinarjev pa je tudi tokrat organiziral Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ).

Dobrega 1,2 milijona dokumentov je prečesavalo več kot sto novinarjev iz več ducatov držav in mnogi med njimi so prav v teh novih dokumentih našli manjkajoče koščke v preiskovalnih zgodbah, ki so jih objavili leta 2016. V Sloveniji je pri projektu sodelovala ustanoviteljica Oštra, Centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, Anuška Delić.

Ustanovitelja Mossack Fonsece, Jürgen Mossack in Ramón Fonseca, nista odgovorila na konkretna vprašanja ICIJ ali njegovih partnerjev. Le odvetniki družbe so junija objavili sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da ne družba, ne njeni zaposleni, ne njena ustanovitelja »niso bili nikoli vpleteni v nezakonito početje«.

Messijevi posli

Izvirno preiskovanje panamskih dokumentov je pokazalo, da sta se argentinski nogometni velikan Lionel Messi in njegov oče izognila plačilu davkov na avtorske pravice za Messijevo podobo. Takrat sta ICIJ in njegovim partnerjem dejala, da je bila panamska družba Mega Star Enterprises Inc., prek katere sta to storila, »povsem nedejavna«.

Notranja korespondenca Mossack Fonsece te navedbe zdaj kaže v manj prepričljivi luči.

Messi je, kot kaže, podjetje še kako uporabljal, Mossack Fonseca pa je julija 2016 odstopila kot registracijski agent Mega Stara in je v zvezi z njim panamskim oblastem podala prijavo sumljivih dejavnosti.

Prav v času odstopa Mossack Fonsece je Messijeva špansko sodišče spoznalo za kriva davčne poneverbe. Lionela Messija je obsodilo na 21 mesecev pogojne zaporne kazni in mu naložilo plačilo 2,2 milijona dolarjev.

Messijev odvetnik je španskemu časniku El Confidencial, partnerju ICIJ, dejal, da gre za staro sodno zgodbo in da prek Mega Stara niso dejavno poslovali.

 Foto: Adam Jones/Flickr; Vir: OCCRP

Foto: Adam Jones/Flickr; Vir: OCCRP

Skrivnosti, izgubljene milijarde in Cartier

Novi dokumenti še kažejo, da je urugvajska pisarna Mossack Fonsece jeseni 2016 razpravljala o tem, da bi antedatirala dokumente o registraciji podjetja Fleg Trading Co. na Bahamih, ki ga je obvladovala družina argentinskega predsednika Mauricia Macrija. Z antedatiranjem bi Mossack Fonseca prikrila dejstvo, da se je ob odprtju podjetja zavedala, da gre za politično izpostavljenega človeka, kar zahteva poostreno obravnavo končnega lastniškega upravičenca.

Marca lani je Mossack Fonseca ugotovila, da je na Britanskih Deviških otokih registrirala podjetje brata nekdanjega malezijskega premiera Nadžiba Razaka. Ta je maja letos izgubil na parlamentarnih volitvah in je trenutno v središču preiskave o milijardah dolarjev, ki so v času njegove vlade izginile iz državnega sklada.

Nenazadnje pa so se – kot v prvem delu sage o panamskih dokumentih – tudi tokrat v razkritja ujeli različni zvezdniki, politiki in domnevni kriminalci, za katere odvetniška družba Mossack Fonseca niti sama ni vedela, da jih zastopa.

Tako so šele julija lani ugotovili, da so v Panami ustanovili dve slamnati podjetji za dediča legendarnega francoskega zlatarja Pierra Cartiera. Slamnati podjetji sta imeli v lasti del kanadskega gozda in bančne račune v Švici.

Prav tako so dokumenti razkrili podjetje Darige Nazarbajeve, hčere kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva. In še mnogih drugih, ki niso ničesar zagrešili ali pa so ustanovili nedelujoče družbe in so se povsem po krivem znašli v krempljih novinarjev.