Panika v Panami

 ICIJ.org

ICIJ.org

Drugo razkritje internih dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca daje vpogled v kaos, ki je zaznamoval začetek konca tega podjetja v središču afere Panamski dokumenti.

Will Fitzgibbon in Ben Hallman, ICIJ

Devetega marca 2016 so zaposleni v družbi Mossack Fonseci, panamski odvetniški družbi, ki je desetletja varovala finančne skrivnosti svetovnih zvezdnikov, oligarhov in kriminalcev, ugotovili, da je nekdo vdrl v računalniški sistem. E-poštna sporočila, pogodbe, bančni izpiski. Kopiranih je bilo 11,5 milijona dokumentov z najbolj občutljivimi podatki o strankah oziroma neverjetnih 2,6 terabajta podatkov.

Vsakodnevno ustanavljanje slamnatih podjetij v davčnih oazah ni bilo več prvo na seznamu prioritet. Kot razkrivajo na novo objavljeni dokumenti, so se namesto tega začeli vneto ukvarjati z novo nalogo: ugotavljati, kdo so bile njihove stranke. Družba je namreč kot ključni igralec v svetu offshore financ vrsto let kršila pravila, ki zahtevajo, da morajo potrditi identiteto strank, kar naj bi preprečevalo kriminalne dejavnosti.

Kje so lastniki podjetij?

V naslednjih tednih in mesecih so zaposleni v MF panično pošiljali e-poštna sporočila bančnikom, računovodjem in odvetnikom, torej posrednikom, ki so družbo najeli, da bi ustanovila slamnata podjetja za njihove bogate stranke, ki so želele ostati anonimne, da bi zakrpale luknje v vodenju evidenc. Omenjeni posredniki so se na to odzvali z besom in paniko.

»Stranka je izginila! Ne morem je več najti!« je marca 2017 zapisala Nicole Didi, švicarska svetovalka za upravljanje premoženja. Kot dolgoletna posrednica za MF je zastopala 80 slamnatih podjetij, ki jih je družba ustanovila v davčnih oazah.

»To postaja neumno,« je zapisal Eliezer Panell, odvetnik s Floride, ki so ga vse bolj jezile številne in skoraj vsakodnevne prošnje družbe MF, naj pridobi in jim posreduje dokumente, ki dokazujejo identiteto lastnikov dveh offshore podjetij. »Videti smo kot amaterji.«

Novi dokumenti namreč razkrivajo, da v MF niso mogli identificirati več tisoč lastnikov podjetij v davčnih oazah. Dva meseca po tem, ko so se v družbi zavedeli kršitev pri vodenju dokumentacije, še zmeraj niso identificirali lastnikov več kot 70 odstotkov od 28.500 podjetij, aktivnih na Britanskih Deviških otokih, kjer je družba ustanovila največ slamnatih podjetij, in 75 odstotkov od 10.500 aktivnih slamnatih podjetij v Panami.

 Ramon Fonseca, ustanovitelj odvetniške družbe Mossack Fonseca, med intervjujem v Panami aprila 2016. Foto: Carlos Jasso / Reuters

Ramon Fonseca, ustanovitelj odvetniške družbe Mossack Fonseca, med intervjujem v Panami aprila 2016. Foto: Carlos Jasso / Reuters

Grožnja s tožbami in preiskavami

Zaradi neupoštevanja načela o dobrem poznavanju strank bi lahko MF doletela tožba ali celo kazenska preiskava, kar bi družbo prisililo k zaprtju slamnatih podjetij in povzročilo kaos tako v MF kot v družbah, ki so jih ustanovili. Standardi dobrega poznavanja strank so se namreč še dodatno zaostrili, ko so vlade okrepile prizadevanja za odpravo terorizma in pranja denarja. Predrzno ignoriranje teh obveznosti je bilo resnično neobičajno in presenetljivo.

»Nesprejemljivo je, da družba, kot je MF, ne pozna lastnika enega slamnatega podjetja, kaj šele več tisoč podjetij,« je dejal Jack Blum, ameriški odvetnik, specializiran za področje davčnih utaj in pranja denarja. To, da niso imeli dokumentacije o lastništvu, po Blumovih besedah samo kaže, kako zelo se je posel s slamnatimi podjetji razširil.

Prvo razkritje dokumentov je vodilo v novinarsko preiskavo panamskih dokumentov in propad družbe. Aprila 2016 je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev ICIJ z več kot sto medijskimi partnerji objavil več sto zgodb, ki so temeljile na razkritju milijonov internih dokumentov, ki prikazujejo delovanje družbe od konca sedemdesetih let do 2015.

Preiskava Panamski dokumenti je pretresla svet politike, financ in prava.

Na seznamu anonimnih strank družbe MF so bili člani ožjega kroga Vladimirja Putina, tedanji premier Islandije in podjetje, za katero se domneva, da ima v lasti izkupiček znamenitega londonskega ropa zlata iz leta 1983. Islandski premier Sigmundur David Gunnlaugsson je odstopil, ko je preiskava razkrila njegovo udeležbo v offshore podjetju, s katerim sta imela z ženo na skrivaj v lasti za skoraj štiri milijone dolarjev obveznic islandskih bank, kar je vrglo senco dvoma na vladna pogajanja z upniki bank.

Konec leta 2016 so vlade in podjetja v 79 državah sprožili 150 preiskav in revizij omenjene odvetniške družbe, njenih posrednikov ali strank.

Propadanje družbe

Na novo razkriti dokumenti omogočajo vpogled v tedne pred objavo rezultatov novinarskega preiskovanja in po njej, ko si je družba MF prizadevala identificirati stranke in so jo te začele zapuščati. Dokumenti, ki vsebujejo e-poštna sporočila, kopije potnih listov in gradivo o kazenskih primerih, obsegajo obdobje od začetka leta 2016 do konca leta 2017, le nekaj mesecev preden je družba propadla.

V začetku marca 2016 so zaposleni v MF in posredniki začeli prejemati klice novinarjev ICIJ, družba pa je že ob odkritju vdora v računalnik prešla na krizni način upravljanja.

Dan za tem, ko je bil potrjen vdor v računalnik, je odvetnik MF panamsko generalno tožilstvo prosil za odprtje kazenske preiskave, v okviru katere bi morali »nujno zaslišati« novinarje iz Francije, Danske, Avstralije, ZDA in Nemčije, ki so v Panami snemali dokumentarce o aferi panamski dokumenti, kot so jo kasneje poimenovali. Novinarjem naj ne bi dovolili, da zapustijo Panamo ali njihov hotel Hilton, dokler ne bodo razkrili, kako so prišli do dokumentov iz družbe MF, je neuspešno zahteval odvetnik.

Švicarska svetovalka Nicole Didi je bila med prvimi, ki so z družbo vzpostavili stik v zvezi s poizvedovanjem novinarjev. »Neki francoski novinar želi objaviti članek v časopisu Le Monde, kar zame ni sprejemljivo!« je zapisala v e-poštnem sporočilu in dele sporočila poudarila z rumeno.

To e-pošto bodo verjetno prestregli, kot se je zgodilo z 11,600.000 drugimi dokumenti. Toda ni mi mar.

Porošenko, Chan, Macri ...

Po objavi novinarskih ugotovitev preiskave o panamskih dokumentih 3. aprila 2016 so družbo preplavili telefonski klici in e-poštna sporočila. Dokumenti kažejo, da se je med zaposlenimi povečala uporaba e-poštnega naslova za krizne situacije (CrisisCommitte@mossfon). Številna e-poštna sporočila so bila podobna sporočilu Charlesa Hottona, izvršnega direktorja podružnice Bank of Singapore v ameriškem Jerseyju, ki je pomagala bogatim zaščititi premoženje. »NUJNO … kateri dokumenti/informacije o upravičenih lastniki so bili odtujeni in kdaj,« je zapisal.

V nekaterih primerih so vidne stranke pohitele in družbi MF dostavile dokaze, da so prav oni njihove stranke. Svetovalci ukrajinskega predsednika Petra Porošenka so MF poslali račun za elektriko, ki dokazuje njegovo identiteto, potem ko so organi za boj proti pranju denarja z Britanskih Deviških otokov zahtevali potrdilo o lastništvu Porošenkovega podjetja v davčni oazi.

Med korespondenco je bilo tudi 17 sporočil predstavnikov hollywoodskega zvezdnika Jackieja Chana, ki je družbi poslal skenirani potni list in izpisek plačil za American Express, da bi lahko njegova podjetja za trgovino in filmsko produkcijo v davčnih oazah še naprej poslovala in da bi MF pomagal, da bi se izognila kazni zaradi nepopolne dokumentacije.

Družba je bila tudi v stiku z odvetniki, ki so pomagali upravljati panamsko podjetje argentinskega nogometnega zvezdnika Lionela Messija, ki je bil pred kratkim v Španiji spoznan za krivega davčne utaje (primer ni bil povezan s panamskimi dokumenti).

Drugi so se na novico o vdoru v računalnike odzvali z nezaupanjem in jezo. Neki prestrašen urugvajski računovodja se je nehal oglašati na telefonske klice in je zavrnil predlog odvetniške družbe, naj na roko prepiše stari dokument in mu pripiše novejši datum, ki bi dokazoval, da je imela družba točne podatke o podjetju v lasti družine argentinskega predsednika Mauricia Macrija. Pri družbi so to zamisel opustili takoj, ko je računovodja podvomil, da bi tak dokument prestal strokovno oceno grafologa.

Odvetnik, ki je zastopal predsednika nigerijskega senata Bukolo Sarakija in njegovo ženo, je čez noč priletel iz Londona v Panamo.

Omejevanje škode

»Zaščita in varstvo podatkov sta naši prednostni nalogi,« so svojim strankam iz družbe MF sporočili maja 2016, po objavi panamskih dokumentov. »Še enkrat se opravičujemo za težavno situacijo, ki jo je povzročil nezakoniti vdor v računalniški sistem.« Strank to ni prepričalo, kažejo razkriti dokumenti.

Neki posrednik je postajal vse bolj frustriran, saj več dni ni prejel odgovora na svojo e-pošto. »Naše stranke niso vetrnice, ki jih lahko vrtite, kakor se vam zljubi,« je zapisal. Nekemu švicarskemu posredniku je prekipelo. »Z vrsto sporočil poskušate vi, Mossack, prepričati stranke, da imate nadzor nad to neverjetno situacijo,« je zapisal Felix Chille. »To e-pošto bodo verjetno prestregli, kot se je zgodilo z 11,600.000 drugimi dokumenti. Toda ni mi mar,« je še dodal.

Drugi so pokazali več razumevanja, vendar so jasno sporočili, da so v družbi MF kršili sveto, čeprav nikjer zapisano pravilo industrije davčnih oaz – kodeks varovanja skrivnosti.

 Policisti stražijo ob vhodu v pisarno Mossack Fonseca pozno zvečer v mestu Panama, april 2016. Foto: Carlos Jasso / Reuters

Policisti stražijo ob vhodu v pisarno Mossack Fonseca pozno zvečer v mestu Panama, april 2016. Foto: Carlos Jasso / Reuters

Mossack Fonseca ugasne

Po objavi panamskih dokumentov so morali v družbi še tedne in mesece odgovarjati na ostra vprašanja regulatorjev in organov pregona. Vlade so pričele preiskave podjetij, ki so jih ustanovili na najbolj priljubljenih lokacijah, od Paname in Britanskih Deviških otokov do Samoe, Sejšelov in Angvile. Aprila 2016 je, denimo, sejšelski organ za finančne storitve od MF zahteval podatke o lastnikih 5379 aktivnih podjetij, ki jih je družba ustanovila v tej otoški državi.

Revizija sejšelskega urada za finančni kriminal je nekaj mesecev kasneje ugotovila, da družba MF ni redno spremljala tveganih in politično povezanih strank ter da je kršila šest zakonov in uredb proti pranju denarja, kar razkrivajo novi dokumenti. Ti še kažejo, da so bile predmet preiskave tudi stranke odvetniške družbe MF.

Oblasti v Indiji, Španiji, na Švedskem in v Argentini so od MF zahtevale informacije glede davkoplačevalcev, ki so bili prek Mossack Fonsece lastniki podjetij v davčnih oazah.

Družba MF je skušala stranke sprva prepričati, naj ji, kljub viharju, ki ga je afera povzročila, ostanejo zveste. Močno so znižali takse in nekaterim strankam ponudili možnost spremembe imena podjetja, da bi lahko diskretno nadaljevali poslovanje. Ponekod je družba MF spremenila svoje ime. »Vaše podjetje ni zanesljivo in kredibilno. Adijo,« je zapisal posrednik Jeffrey Davies iz Luksemburga.

Leta 2016 sta Jürgen Mossack in Ramon Fonseca sporočila, da se bosta umaknila iz družbe in se upokojila.

Panamska generalna tožilka Kenia Porcell je družbo MF opisala kot »kriminalno organizacijo, namenjeno skrivanju denarja sumljivega izvora«. Naročila je aretacijo Mossacka in Fonsece zaradi pranja denarja. Moža sta nekaj mesecev preživela v priporu. Izpuščena sta bila aprila 2017. Približno leto dni pozneje je odvetniška družba, ki je nosila njuni imeni, za vedno zaprla vrata. 

Preiskave v Panami še potekajo.


Celotno zgodbo lahko preberete na spletnem mestu Večera.