Ljudje

uredništvo

V preiskovalno novinarstvo jo je odneslo leta 2006, še kot novinarko časnika Delo, s katerim se je razšla konec marca 2018. Do danes je v preiskovalnem in podatkovnem novinarstvu nabrala široke izkušnje in specialistična znanja. Te nadgrajuje tudi kot ustanoviteljica Oštra, Centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji.

Leto 2015 je preživela v sodnih dvoranah, saj jo je zaradi domnevne objave tajnih podatkov v člankih o neonacistih v vrstah stranke SDS preganjala Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. Zagrožena ji je bila triletna zaporna kazen, a je bila nazadnje oproščena vseh obtožb. V istem letu je ustanovila projekt Evroposlanci, v okviru katerega so novinarji, ki zastopajo vseh 28 članic Evropske unije, od evropskega parlamenta zahtevali podatke o porabi profesionalnih dodatkov evroposlancev.

Kot regionalna urednica dela za OCCRP, novinarsko organizacijo, ki razkriva organizirani kriminal in korupcijo. Je članica Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in mreže novinarjev za projektom Forbidden Stories. Kot članica mednarodnih preiskovalnih projektov, kot so Panama Papers, Paradise Papers, FinCEN Files in The Laundromats je soprejemnica številnih nagrad, vključno s Pulizterjevo nagrado.

Za svoje delo je z ekipo kolegov prejela nagrado websi v kategoriji medijev in nagrado čuvaj za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Evropski spletni medij Politico Europe jo je zaradi njenega dela pri projektu Evroposlanci uvrstil na šesto mesto med 28 najvplivnejšimi Evropejci v letu 2018.

Njeno srce, po materi slovensko in po očetu hrvaško, je razdeljeno, zato bo tudi Oštro deloval na presečišču obeh držav.

Klara Škrinjar je novinarka vse od študentskih let naprej. Večino kariere je preživela na Delu kot novinarka, komentatorka in urednica. Pri svojem delu je največ pozornosti namenjala medijski politiki, enakopravnosti spolov, politični kulturi in krizi vrednot ter vzniku in razvoju populizmov v Sloveniji in na ravni Evrope. Izobraževala se je na področjih podatkovnega in preiskovalnega novinarstva ter bila soavtorica več multimedijskih projektov. Soustvarja podkast Strašno hudi. Je članica ekip večkrat nagrajenih projektov Panamski dokumenti in Rajski dokumenti.

Po izobrazbi strojnik, ki ga je zaneslo v novinarske vode. Začel je na Radiu Študent, kjer je sodeloval pri pripravi oddaje o gospodarskih temah. Dve leti je bil urednik aktualnopolitične redakcije, dodatno se je izobraževal na tečajih v tujini. Fascinira ga gospodarstvo – od mikro malverzacij do makro pojavov. Leta 2018 je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije čuvaj/watchdog za mladega novinarja.

Uroš Škerl Kramberger je od leta 2003 pisal za Delo in Sobotno prilogo Dela ter od leta 2006 za Dnevnik in Dnevnikov Objektiv. V člankih in reportažah iz Slovenije in tujine je poročal o politični oblasti in oblasti ljudstva, družbenih gibanjih, konfliktih, protestih in migracijah. Je prejemnik nagrade Društva novinarjev Slovenije, nagrade evropskega parlamenta in fundacije Anne Lindh za odličnost v novinarstvu. Na fakulteti za družbene vede je bil asistent pri praktičnih novinarskih predmetih. Od leta 2012 je član upravnega odbora Slovenske filantropije. Leta 2024 se je pridružil uredništvu Oštra.

Po izobrazbi je literarna komparativistka, honorarno in nato poklicno pot pa je opravljala v različnih medijih, najdlje na Delu, najprej kot avtorica reportažnih besedil in intervjujev, nato pa predvsem kot (so)urednica Delovega spletnega portala. V tem času je sodelovala tudi pri mednarodnem preiskovalnem projektu Panamski dokumenti, za katerega je s kolegi prejela stanovsko novinarsko nagrado.

Žana Erznožnik je diplomirana novinarka in magistrica tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi. Med študijem je urejala časopis študentov novinarstva Klin in z ekipo prejela dve nagradi za najboljše študijske dosežke. Pred prihodom na Oštro je bila sodelavka notranjepolitičnega uredništva Slovenske tiskovne agencije in tednika Mladina. Na Oštru vodi projekt preverjanja trditev v javnem prostoru Razkrinkavanje in sodeluje pri preiskovalnih projektih. Za projekt Smetosled je z ekipo prejela pohvalo Društva novinarjev Slovenije.

Samo Demšar je diplomant novinarstva in študent magistrskega študija novinarstva. Pred prihodom na Oštro je bil honorarni sodelavec športnega programa Televizije Slovenija in eden od novinarjev študentskega novinarskega projekta Republika športa.

Meta Gantar je diplomantka novinarstva. Med študijem na fakulteti za družbene vede je bila urednica časopisa študentov novinarstva Klin. Kot honorarna sodelavka je ustvarjala vsebine za oddajo Tednik na TV Slovenija, še naprej pa usvaja govorne veščine na lokalnem radiu Sora. S preiskovalnim novinarstvom se je prvič srečala prav na Oštru, kjer se je kalila že med dodiplomskim študijem.

Nina Rozman je diplomantka novinarstva in študentka magistrskega študija tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi. V okviru festivala Naprej/Forward je pisala prispevke za spletno mesto Društva novinarjev Slovenije. Novinarske veščine je pridobivala tudi med prakso na časopisu Dnevnik.

Martin Justin je diplomirani filozof in literarni komparativist ter magistrski študent filozofije. Deluje tudi kot literarni kritik in odgovorni urednik spletnega medija ludliteratura.si.

ilustratorji

Matej de Cecco, 1979, Kranj. Ilustrator in stripar. Nesojeni prevajalec in tolmač danes z ilustracijami opremlja mladinski tisk in oblikuje maskote, mobilne igre in stripe. Živi in dela v Ljubljani.

Milanka Fabjančič je ilustratorka in avtorica animiranih filmov. Po končanem študiju slikarstva na ljubljanski ALUO je usmerila svoje risarske sile v pripovedovanje zgodb. Pogosto takšnih brez besed. Njene risbe so polne kod in skritih pomenov, pogosto pa meče luč na zapise pisateljev, kolumnistov ali scenaristov iz novih, nepričakovanih kotov. Poučuje predmet Zgodboris na Akademiji za umetnost Univerze v Novi Gorici. Obožuje risane filme. S tem se tudi večinoma ukvarja v zadnjih letih. Rada ima tako prizemljene ljudi kot sanjače. Ne mara pa, da jo kdo vleče za nos.

Samira Kentrić je vizualna umetnica, ki staplja javno, politično govorico z intimno obarvano sfero človekovega vsakdanjika. S svojim delom želi komunicirati tisto, kar je v sodobni družbi še nereflektirano in zato tudi neprijetno in skrito. Likovno je doslej opremila številne knjige in časopise, med drugim je risala za Dnevnikov Objektiv, Sobotno prilogo Dela, Mobitelove Zaupne besede, časopis Finance, gledališki list AGRFT. Sodeluje z različnimi založbami in avtorji besedil, občasno piše avtorske članke. Doslej so izšli trije njeni risoromani, Balkanalije, Pismo Adni in Adna.

uprava

Manca Šetinc Vernik je univerzitetna diplomirana komunikologinja z dolgoletnimi izkušnjami pri vodenju projektov, razvoju didaktičnih modulov in priročnikov ter izvajanju delavnic in usposabljanj s področja globalnega učenja, človekovih pravic in nediskriminacije. Izkušnje je pridobivala pri Varuhu človekovih pravic RS, na inštitutu za narodnostna vprašanja ter v nevladnem sektorju, kjer je bila dejavna zadnjih 15 let, delovala pa je tudi kot zunanja strokovnjakinja Sveta Evrope, evropske komisije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

Že od študentskih let uspešno krmari med tremi področji, ki jo navdušujejo: komuniciranjem, organiziranjem dogodkov in dizajnom. Študij arhitekture je hitro zamenjala za komunikologijo, a se je na fakulteti za družbene vede bolje kot med svojimi sošolci znašla med novinarji, nazadnje pa diplomirala iz dizajn menedžmenta.

V skoraj desetletju dela v oblikovalskem studiu Gigodesign, kjer je vodila digitalne projekte in skrbela za komunikacijo, je skupaj z novinarskimi kolegi in Društvom novinarjev Slovenije zagnala medijski festival Naprej/Forward ter sodelovala pri nastanku in razvoju projekta Kompetenčni center za design management. Po nekaj letih snovanja korporativnih komunikacij z ekipo Dobrih zgodb se je pridružila ekipi Oštra z željo, da bi svoje znanje in izkušnje uporabila za prepoznavanje in spodbujanje odgovorne komunikacije v medijih in družbi.

člani sveta zavoda

Oštru stojijo ob strani izjemni posamezniki z različnih področij novinarstva in medijev.

“
Preiskovalno novinarstvo je ena izmed redkih stvari, ki v svetu še povzroči pozitivne spremembe.
„

Sarajevčanka Miranda Patrucić je preiskovalna novinarka in odgovorna urednica OCCRP. Je prejemnica nagrad knight za mednarodno novinarstvo, global shining light, nagrade Toma Rennerja organizacije IRE, nagrade Daniela Pearla in evropske novinarske nagrade. Po svetu je zelo priljubljena kot predavateljica novinarjem s področja preiskovanja in odkrivanja korupcije, pranja denarja in sledenja denarju. Je članica Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in mreže novinarjev za projektom Forbidden Stories.

“
Preiskovalno novinarstvo je srce žurnalizma. Brez vseh, ki nam pomagajo ločevati zrnje od plev, bi bil svet veliko manj demokratičen in svoboden.
„

Nataša Briški je diplomirana univerzitetna novinarka in magistrica politologije (Univerza v Ljubljani). Deluje kot svetovalka za strateško komuniciranje in upravljanje z družbenimi omrežji ter novimi medijskimi platformami, svetuje  na področjih odnosov z javnostmi, učinkovitega medijskega komuniciranja in javnega nastopanja. 

Je tudi soustanoviteljica in direktorica zavoda Metina lista, vodi ekipo, ki ustvarja vsebine za spletno postajo metinalista.si, je soavtorica podkastov Metin čaj, Evropska četrt in LD;GD. Je članica Strokovnega sveta za enakost spolov (MDDSZ), Komisije za enake možnosti v znanosti (MIZŠ) in Sveta za človekove pravice.

članici strokovnega sveta zavoda