+ Izbor vsebine

Analiziramo medijske objave, ki so objavljene v vseh slovenskih medijih, ne glede na njihovo agregatno stanje. Prav tako preverjamo objave na družbenih omrežjih, forumih, blogih, na javnih prostorih in podobno.

Pri tem nas zlasti zanimajo:

1. objave, za katere sumimo, da so zavajajoče, lažne, potvorjene ali drugače škodljive za javno obveščanje
2. izjave politikov in funkcionarjev ter drugih oseb, ki v družbi uživajo vpliv in moč
3. navedbe tistih, ki trdijo, da so žrtve sistema, politikov in funkcionarjev ali drugih vplivnih oseb
4. objave, ki posegajo v temeljne človekove pravice, so žaljive, sovražne ali nestrpne
5. klikfehtarski članki

Objave, trditve ali druga izjavljanja, ki jih ekipa razkrinkavanje.si pregleduje pod lupo, so izbrane naključno – nobena objava, trditev, izjava ali medij ni izključena iz obravnave. Prednost imajo resda mediji, ki imajo večji doseg in s tem večji delež javne pozornosti ter družbene odgovornosti, vendar pregledujemo tudi druge, bolj nišne vsebine.

+ Način vrednotenja vsebin in uporaba virov

Ocenjevanje medijskih vsebin temelji na preverjanju objav, trditev, izjav in drugih navedb, neodvisnem ugotavljanju dejstev in iskanju dokazov, ki lahko potrdijo ali ovržejo objavljeno.

Analiza preverjanja dejstev temelji izključno na uporabi verodostojnih in preverljivih virov. Vse naše navedbe in ugotovitve opremimo z dokazi v obliki dokumentov, slik, datotek ali s povezavami na verodostojne vire informacij.

Med viri, ki jih uporabljamo za analizo medijskih vsebin, so:

• uradni podatki in statistika;
• uradni podatki, objave in stališča institucij;
• mnenja strokovnjakov ali poznavalcev s preverljivimi strokovnimi referencami;
• raziskave ali analize institucij ali posameznikov s preverljivimi strokovnimi referencami;
• zakoni, podzakonski akti in drugi pravni pravni dokumenti;
• uradne podatkovne baze države ter drugih slovenskih, evropskih in mednarodnih institucij;
• anonimni viri, ki imajo utemeljen razlog za anonimnost.

Vsaka analiza vsebuje:

• jasno navedeno trditev, ki smo jo preverili in ovrednotili;
• ugotovitve, ki so podprte z dokazi;
• vrednotenje/oceno z utemeljitvijo;
• povezavo na izvirno objavo oziroma objave, ki vsebujejoanalizirane trditve.

Za vsako analizo v uredništvu hranimo:

• izvirno objavo, shranjeno v dokumentu PDF, z izvirnim URL-jem članka v naslovu dokumenta;
• povezavo do kopije članka, ki je shranjen na spletni strani webarchive.org.

Arhiv je pomemben, če objavo avtor oziroma izdajatelj po pregledu odstrani ali spremeni.

Vse ugotovitve, do katerih nas pripelje preverjanje in ki so pomembne za vrednotenje preverjane trditve, so jasno in natančno predstavljene v analizi obdelane vsebine. To velja tudi za primere, v katerih se izkaže, da je trditev resnična.

Vse informacije, ki jih ugotovimo in dodamo naknadno, so jasno označene kot posodobitev: nova dejstva, novi podatki o širjenju prvotne trditve, objava popravkov ali dopolnitev in podobno.

+ Tipologija razkrinkanih informacij

Na podlagi neodvisnega preverjanja in analize vsako objavo ovrednotimo glede na tip razkrinkane informacije. Objava ima lahko več ocen, odvisno od tega, koliko trditev je ocenjenih v njej in koliko tipom razkrinkanih informacij ustreza.

Šlamparija

Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.

Neutemeljeno

Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.

Kitenje s tujim perjem

Objava, za katero se izkaže, da je neizvirna. Lahko gre za prepisovanje sporočil za javnost ali drugih virov, pa tudi za povzemanje informacij brez ustreznega navajanja vira. Takšni praksi pravimo tudi »churnalism« ali »copy-paste« novinarstvo.

Klik vaba

Objava, katere naslov nima prave podlage v besedilu, na katero se nanaša. Njen namen je pritegniti pozornost bralcev s senzacionalnim naslovom, ki obljublja vsebino, ki je v članku dejansko ni. Klik vabe so namenjene pridobivanju klikov, ki za izdajatelja pomenijo vir oglaševalskih prihodkov.

Pristransko

Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.

Manipulacija

Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.

Lažna objava

Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.

Propaganda

Objava, ki jasno izraža stališče posamezne interesne skupine. Običajno gre za promocijo posameznika, organizacije, politične stranke ali (politične) ideje s pretiranim poudarjanjem dobrih lastnosti. Je orodje političnega in ideološkega vplivanja.

Psevdoznanost

Objava, ki podatke, stališča ali ugotovitve predstavlja kot znanstvena odkritja ali strokovno podprta dejstva, vendar za to v znanosti ni utemeljene podlage. Takšne objave pogosto tudi izkrivljajo znanstvene ugotovitve.

Prikrito oglaševanje

Objava, ki se pretvarja, da je novinarsko besedilo, v resnici pa je oglaševalsko. Objave so lahko videti kot novinarski oziroma avtorski prispevki, dejansko pa gre za sponzorirane – plačane – objave. Takšne objave morajo biti jasno označene kot oglaševalske, kot to določa zakon o medijih.

Satira

Objava, ki uporablja elemente fikcije za namene satiričnega in humornega prikaza realnosti. Take objave sicer niso sporne, če je jasno razvidno, da so satira. Satira se nemalokrat razširja tako, da je videti kot resnična, ali pa jo prek družbenih omrežij posredujejo uporabniki, ki se ne zavedajo, da gre za fikcijo.

Poleg navedenih ocen, s katerimi vrednotimo objave, uporabljamo še naslednje tri oznake, zlasti za preverjanje izjav in obljub politikov in drugih javnih osebnosti ter objav na družbenih omrežjih.

Drži

Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Siva cona

Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.