Naborništva ni odpravila Janševa vlada
Avtorica: Lara Drugovič
TRDITEV
»Slovenska politika je, pa če se ne motim, ravno na pobudo oziroma pod vodstvom vlade Janeza Janše bila tista, ki je ukinila obvezno služenje vojaškega roka.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Prvi temelji vojske v novejši slovenski zgodovini so bili postavljeni maja 1991, ko se je s prvo generacijo slovenskih vojakov začelo izvajanje poskusnega vojaškega roka. Foto: Anže Malovrh/STA
Politični analitik in novinar Antiša Korljan je 25. junija v oddaji 24 ur zvečer dejal: »Slovenska politika je, pa če se ne motim, ravno na pobudo oziroma pod vodstvom vlade Janeza Janše bila tista, ki je ukinila obvezno služenje vojaškega roka.«
Z izjavo se je odzval na voditeljičin povzetek komentarjev nekdanjega ministra za obrambo in predsednika SDS Janeza Janše. Ta je dan pred oddajo na tiskovni konferenci združenja za vrednote slovenske osamosvojitve na temo o aktualnih vprašanjih nacionalne varnosti in njeni vlogi pri nastanku slovenske države komentiral možnost zvišanja porabe BDP za obrambo države.
V več primerih je dejal, da brez ustreznega povečanja števila pripadnikov slovenske vojske dvig porabe na več milijard ne bo imel učinka.
Novelo zakona o vojaški dolžnosti, ki je vsebovala določbo o prenehanju izvajanja naborništva, to je obveznega služenja vojaškega roka, je 28. junija 2002 v obravnavo državnemu zboru vložila četrta vlada Janeza Drnovška, sprejeta pa je bila 26. septembra istega leta.
Funkcijo ministra za obrambo je v četrti Drnovškovi vladi opravljal Anton Grizold. Janez Janša je bil v mandatu te vlade predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), tedanje največje opozicijske stranke, ki velja za predhodnico SDS. Premiersko funkcijo je prvič opravljal v mandatu, ki je trajal od decembra 2004 do novembra 2008.
Na ministrstvu za obrambo (Mors) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je Slovenija »obvezno služenje vojaškega roka izvajala dobrih dvanajst let«.
Vlada je »25. aprila 2002 določila časovni načrt za postopno ukinitev izvajanja posameznih sestavin vojaške dolžnosti v času miru ter za prehod na poklicno vojsko s prostovoljno pogodbeno rezervo«, pri čemer je roke za prenehanje izvajanja obveznosti opredelila v prej omenjeni noveli, ki je začela veljati 19. oktobra 2002.
Dodali so, da so se zdravstveni in drugi pregledi ter psihološke preiskave nabornikov, vključno z izvajanjem nabora v mirnem času, končali 31. decembra 2003. Napotitve na služenje vojaškega roka, opravljanje nadomestne civilne službe v organizacijah za reševanje, humanitarne in druge dejavnosti javnega pomena, nepovezane z vojsko, ter usposabljanje za naloge v rezervni sestavi policije pa so potekali do 30. junija 2004.
Zadnja generacija je bila na obvezno redno služenje vojaškega roka dejansko napotena aprila 2003, obvezno služenje v rezervni sestavi slovenske vojske pa se je dokončno zaključilo 31. decembra 2010. Prva generacija redne sestave prostovoljnih vojakov je vojaški rok začela služiti junija 2004, so še pojasnili.
Od 15. maja 1991 do zakonsko zavezujoče odprave naborniškega sistema leta 2003 je bilo na služenje vojaškega roka napotenih 91.824 nabornikov, pri čemer je njihovo število med leti nihalo. Kot so ponazorili na Morsu, je bilo leta 1994 na služenje vojaškega roka napotenih 12.283 nabornikov, leta 2002 pa le še 4475.
Pojasnili so, da je od leta 1998 njihovo število na letni ravni strmo padalo, naraščalo pa je število vlog za nadomestno civilno služenje, zaradi česar se je začelo razmišljati o odpravi naborniškega sistema.
Na Morsu so poleg zgornjega argumenta za odpravo naborništva navedli še splošen trend prehoda na poklicno vojsko in zahteve po čedalje večji strokovnosti pri izvajanju vojaških nalog, vključitev Slovenije v evroatlantske integracije, kot sta Evropska unija in Nato, in povečevanje nadomestnega civilnega služenja z ugovorom vesti vojaški dolžnosti kot alternative vojaškemu roku.
Po uredbi o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe se nadomestno civilno služenje lahko izvaja v »sistemu za zaščito, reševanje in pomoč oziroma v vladnih in nevladnih organizacijah, ki opravljajo reševalno ali humanitarno dejavnost, ki je javnega pomena«. Organizacije na podlagi javnega razpisa določi minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Uredba opredeljuje tudi razloge za civilno služenje. Takšno služenje poleg oseb, ki izrazijo ugovor vesti, lahko opravljajo tudi tisti, ki nočejo nositi orožja ali so bili ocenjeni kot nesposobni za vojaško službo, si pa vseeno želijo služiti. Usposabljanje za zaščito in reševanje je obvezno tudi za tiste, ki ugovor vesti uveljavijo šele po tem, ko so že odslužili vojaški rok.
Antišo Korljana smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Politični analitik in novinar Antiša Korljan je 25. junija v oddaji 24 ur zvečer dejal: »Slovenska politika je, pa če se ne motim, ravno na pobudo oziroma pod vodstvom vlade Janeza Janše bila tista, ki je ukinila obvezno služenje vojaškega roka.«
Korljan se je z izjavo odzval na voditeljičin povzetek izjav Janeza Janše, ki je dan prej na tiskovni konferenci združenja za vrednote slovenske osamosvojitve večkrat dejal, da bo zvišanje BDP za obrambo neučinkovito, če se ne poveča število pripadnikov vojske.
Novelo zakona o vojaški dolžnosti, ki je vsebovala določilo o opustitvi naborništva, je 28. junija 2002 v obravnavo vložila vlada Janeza Drnovška, državni zbor pa jo je sprejel 26. septembra istega leta.
Novela je med drugim določala, da se zdravstveni in drugi pregledi ter psihološke preiskave nabornikov, vključno z izvajanjem nabora v mirnem času, končajo 31. decembra 2003.
Ob odpravi naborništva je bil Janez Janša na čelu tedanje največje opozicijske stranke SDSS. Predsednik vlade je prvič postal decembra 2004, leto po odpravi naborništva.
Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da je bila zadnja generacija nabornikov na služenje vojaškega roka napotena aprila 2003, junija 2004 pa se je začelo prostovoljno služenje vojaškega roka.
Trditev Antiše Korljana, da je bilo obvezno služenje vojaškega roka ukinjeno na pobudo oziroma v času vlade Janeza Janše, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.