Primc lažno o referendumski kampanji proti očetom
Avtor: David Bajec
TRDITEV
»Referendumski plakat vladajoče skrajne levice. Agresivna levičarska kampanja za zakon, da otrok ne rabi očeta.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Neparlamentarna stranka Glas za otroke in družine je junija državnemu zboru predala podpise občanov, s katerimi je predlagala začetek postopka razpisa posvetovalnega referenduma o noveli zakona, ki dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogoča tudi samskim ženskam in ženskam v istospolni zvezi. Foto: Bor Slana/STA
Predsednik neparlamentarne stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc je 27. junija na facebooku objavil fotografijo plakata, na katerem je deček z označenim materinim znamenjem in podplutbo, ki je označena kot »očetovo znamenje«. »Referendumski plakat vladajoče skrajne levice. Agresivna levičarska kampanja za zakon, da otrok ne rabi očeta,« je Primc pripisal k fotografiji plakata.
Posnetek zaslona objave plakata na facebooku.
Na katero »levičarsko« referendumsko kampanjo se je skliceval, Primc ni pojasnil. Njegova objava pa sovpada s kampanjo njegove stranke, ki je junija zbirala podpise za referendum, ki so ga poimenovali »otrok potrebuje očeta in mamo«.
Primčeva stranka nasprotuje noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jo je državni zbor sprejel 18. junija in s katero bo biomedicinska pomoč pri zagotavljanju plodnosti ter v postopkih oploditve dostopna tudi samskim ženskam in ženskam v istospolni zvezi, ne le heteroseksualnim parom.
Zakonska razširitev upravičencev do oploditve z biomedicinsko pomočjo sledi odločbi ustavnega sodišča, objavljeni novembra lani, s katero je sodišče odločilo, da je bila prejšnja zakonska ureditev neustavna, saj je kršila pravico samskih žensk ter žensk v istospolni zvezi do nediskriminatorne obravnave pri uveljavljanju ustavne pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok.
Primc je 4. julija v oddaji Komentar na Novi24TV trdil, da je zbrane podpise za razpis referenduma predal državnemu zboru in da je ministrstvo za notranje zadeve uradno ugotovilo, da jih je bilo zbranih dovolj, da bi se referendumski postopki lahko nadaljevali.
Državni zbor je istega dne sklenil, da zakonodajni referendum ni dopusten, ker 90. člen ustave prepoveduje referendume o zakonih, ki odpravljajo protiustavnosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Plakat iz nekdanje kampanje proti nasilju
Plakat z dečkom in »očetovim znamenjem«, ki ga je Primc pripisal referendumski kampanji vladajoče levice, je bil leta 2021 del opozorilne akcije Znamenja, s katero je več nevladnih organizacij s področja preprečevanja in ustavljanja nasilja v družini in med intimnimi partnerji opozarjalo na skrb vzbujajoče povečanje tovrstnega nasilja med pandemijo covida-19. Organizacije so pozivale tudi k prijavi nasilja.
Tistega leta je plakat povzročil ogorčene odzive, češ da diskriminira očete. Ena od nasprotniških organizacij je bilo Društvo očetov Slovenije, ki je bilo ustanovljeno »z namenom spreminjanja prakse zatiranja očetov«. Zastopa ga predsednik Andrej Mertelj, predsednik uprave Datalaba.
Društvo očetov je leta 2021 med drugim ocenilo, da plakatna akcija Znamenja žali in diskriminira očete ter razpihuje spolno nestrpnost in da za nasilje v družini krivi izključno moške. Društvo je bilo v preteklosti znano po angažiranju v bran očetov v ločitvenih postopkih. Danes formalno še deluje, vendar je v javnosti precej manj izpostavljeno.
Podobno prijavo o diskriminaciji očetov, ki naj bi jo povzročala ozaveščevalna akcija Znamenja, je obravnaval tudi zagovornik načela enakosti. Aprila 2021 je sprejel odločbo, s katero je ugotovil, da ozaveščevalna akcija ni diskriminatorna, saj so bili plakati zasnovani na podlagi statističnih podatkov o nasilju. Poleg tega so organizatorji upoštevali odzive prizadetih in na plakatu spremenili sporne elemente.
Društvo za nenasilno komunikacijo, ena izmed sodelujočih organizacij, je takrat v pojasnilu o kampanji navedlo, da se zavedajo, da povzročitelji nasilja nad otrokom niso le očetje, temveč so to lahko tudi mame in drugi otrokovi skrbniki; poudarili so še, da »večina očetov (in moških) nasilja ne povzroča«.
Tanja Hrovat Svetičič iz Društva za nenasilno komunikacijo je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da v njihovem društvu in po njim znanih podatkih tudi v drugih sodelujočih organizacijah »nikoli niso trdili, da otrok ne potrebuje očeta«. Opozorila je, da to stališče tudi ni del strokovnih usmeritev in izhodišč za delo na področju nasilja.
Referendumska kampanja za »zakon, da otrok ne rabi očeta«, ki jo v svoji objavi na facebooku omenja Primc, ne obstaja.
Primc se na ugotovitve Razkrinkavanja.si ni odzval. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
S K L E P
Aleš Primc je 27. junija na facebooku objavil fotografijo plakata, na katerem je otrok z materinim znamenjem in podplutbo, ki naj bi prikazovala »očetovo znamenje«. Pripisal je, da je plakat del referendumske kampanje vladajoče levice za zakon, ki naj bi določal, da otrok ne potrebuje očeta.
Plakat izvira iz leta 2021, ko je več nevladnih organizacij s področja preprečevanja in ustavljanja nasilja v družini in med intimnimi partnerji opozorilo na skrb vzbujajoč razmah tovrstnega nasilja med pandemijo covida-19.
Tanja Hrovat Svetičič iz Društva za nenasilno komunikacijo, ki je sodelovalo v ozaveščevalni kampanji, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da nikdar niso trdili, da otroci ne potrebujejo očeta.
Referendumska kampanja o zakonu, ki jo omenja Primc v svoji objavi, ne obstaja.
Trditev, da je plakat del referendumske kampanje vladajoče levice o zakonu, ki naj bi določal, da otroci ne potrebujejo očeta, je lažna, saj trenutno ne poteka nobena referendumska kampanja v zvezi z novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, poleg tega pa je Primc namenoma uporabil star plakat iz drugega konteksta, da bi širil lastno sporočilo.
Lažna objava
Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.