Radio Sloven'c neutemeljeno o veliki poslušanosti svojega programa

Avtorica: Meta Gantar

 

TRDITEV

»Radio Sloven'c je najbolj spremljan spletni radio v Sloveniji.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

facebook


 

Po podatkih Eurostata je Slovenija leta 2022 imela 75 radijskih postaj na milijon prebivalcev, kar je največ med državami članicami EU. Foto: Andrzej Rembowski/Pixabay

Radio Sloven'c je 20. junija na svojem facebook profilu v objavi trdil, da je »najbolj spremljan spletni radio v Sloveniji«. Vira podatkov niso navedli.

Trditev o največji poslušanosti med spletnimi radii navajajo tudi v opisu facebook profila. Tam se sicer predstavljajo kot moderna radijska postaja, posvečena predvajanju narodnozabavne in zabavne glasbe, ki je bila »zasnovana na prostovoljnem upravljanju skupine prijateljev, ljubiteljev slovenske domače glasbe«. Podatke o dobrem doseganju poslušalcev doma in v tujini ter veliki poslušanosti pa redno, prav tako brez navedbe vira, prikazujejo tudi v svojih objavah na facebooku. 

Poslušanost vseh radijskih postaj v Sloveniji na reprezentativnem vzorcu meri Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev. Gre za najbolj prepoznavno specializirano raziskavo poslušanosti v Sloveniji, na katero se sklicujejo tudi uradne institucije, denimo agencija za komunikacijske storitve (Akos). Po podatkih Mediane se radio Sloven'c ne uvršča na seznam najbolj poslušanih radijskih postaj.

V zadnjih petih letih je najbolj poslušana radijska postaja glede na odstotek dnevnega dosega poslušalcev komercialni Radio 1, sledi mu drugi program javnega radia Val 202.

Na Mediani so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da raziskovalno anketo o poslušanosti radijskih postaj v Sloveniji izvajajo na spletu ter s klici na naključno izbrane številke mobilnih in stacionarnih telefonov med državljani Slovenije, starimi od 15 do 85 let. Zastavijo jim vprašanje, kateri radio so najpogosteje poslušali v minulem tednu in minulem mesecu.

Pri izpolnjevanju spletne ankete sodelujoči lahko izbirajo med nekaterimi vnaprej ponujenimi radijskimi postajami, ki so registrirane v razvidu medijev ministrstva za kulturo, ali navedejo poljuben radio, ki ga ni na seznamu potencialnih odgovorov. V telefonski anketi pa Mediana ne ponudi vnaprej pripravljenega seznama radiev, ampak anketiranci odgovarjajo prosto, po lastni izbiri oziroma spominu.

Če anketiranci navedejo manj znane radijske postaje, ki jih ni na Medianinem seznamu, jih anketarji uvrstijo v kategorijo odgovora »drugo«, so pojasnili. Dodali so, da je delež takih odgovorov sicer zelo majhen, zato ga na lestvici niti ne prikazujejo.

Med prejetimi odgovori pa ne preverjajo načina oddajanja radijske postaje, to je, ali gre za klasično frekvenčno ali digitalno oddajanje, zato vodijo enotno lestvico poslušanosti.

Zgodovina facebook strani radia Sloven'c kaže, da so začeli oddajati leta 2010, takrat pod imenom radio Narodnjak, maja 2020 so se preimenovali v Radio Sevnica – Radio Lichtenwald, vsaj zadnji dve leti pa delujejo pod imenom Sloven'c.

Da so bili najbolj poslušan radio leta 2020, so trdili že januarja 2021, takrat še kot radio Sevnica. Sklicevali so se na domnevni zapis neimenovanega avtorja na spletu, da jih v Sloveniji in tujini posluša dobrih 622 tisoč ljudi.

Po podatkih Mediane, ki se nanašajo le na Slovenijo, je leta 2020 najbolj poslušani Radio 1 na dan dosegel 13,9 odstotka prebivalcev, kar je dobrih 280 tisoč ljudi.

Želja po vključenosti v programske sheme vodilnih operaterjev 

Radijska dejavnost je po 65. členu zakona o medijih opredeljena kot izvirno razširjanje ali oddajanje programskih vsebin prek kablov ali po zraku, vključno s sateliti, v kodirani ali dekodirani obliki, z namenom, da se javnost seznani z njimi.

Na radiu Sloven'c ponujajo oglaševalski prostor, za »nemoteno delovanje radia« pa sledilce prosijo tudi za donacije prek spletne storitve PayPal. Na facebooku sicer v zadnjem letu običajno objavljajo povzetke poročil policijskih uprav, najave novih skladb slovenskih glasbenikov, obvestila Komunale Brežice, sporočila za javnost Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu in komentirajo notranjepolitično dogajanje.

Marca letos so na facebooku delili objavo, v kateri so se pritoževali, da na seznamu potencialnih prejemnikov neprofitnih stanovanj v ljubljanski občini ni dovolj slovenskih družin. Uredništvo Razkrinkavanja.si je ob objavi istega seznama, ki je zakrožil tudi junija, ugotovilo, da je neutemeljena.

Radio Sloven'c na svojem spletnem mestu omogoča poslušanje radia prek večpredstavnostnih predvajalnikov, denimo Windows ali VLC. Ko smo ga poslušali tudi v uredništvu Razkrinkavanja.si, smo ugotovili, da večinoma predvajajo glasbo. Vsako polno uro zavrtijo vnaprej pripravljen posnetek vremenske napovedi dežurnega meteorologa agencije za okolje, občasno pa predvajajo računalniško ustvarjene kratke samopromocijske vložke.

Foto: zajem zaslona

Do začetka letošnjega julija so na svojem spletnem mestu med sponzorji radia navajali tudi kabelskega operaterja T2 in spletni portal Siol.net, katerega lastnik je Telekom. Oba kabelska operaterja sta takrat imela radio Sloven'c vključen v svoji programski shemi.

Na Telekomu so pojasnili, da »radijske postaje, ki so poslušalcem na voljo brezplačno, v programsko shemo vključijo brezplačno«. Ob zaključku redakcije je bil radio Sloven'c še vedno del njihove programske sheme.

Na T2 pa so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so v preteklosti v programsko shemo brezplačno umestili radijske postaje, ki so za to izrazile željo, med drugim tudi radio Sloven'c. Po prejemu naših vprašanj bodo »v okviru novega dogovora preverili, ali radijski program izpolnjuje zakonske pogoje«, so sporočili. Če jih ne, ga bodo izločili iz programske sheme. T2 poslej ni več naveden med sponzorji na spletnem mestu radia.

Radio Sloven'c je na facebooku 7. julija letos trdil, da je uvrščen tudi v programsko shemo operaterja A1. Kot so na A1 pojasnili za Razkrinkavanje.si, ta navedba ne drži. Radio Sloven'c ni del njihove programske sheme. 

Po 112. členu medijskega zakona operater izdajatelju radijskega programa v Sloveniji ne sme omogočiti njegovega razširjanja, če ta ni vpisan v razvid medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo.

Spletni radio brez dovoljenja

Zakon določa še, da mora izdajatelj medij vpisati v razvid pred začetkom izvajanja njegove dejavnosti. Radia Sloven'c oziroma njegovih starejših različic z drugim imenom v razvidu medijev nismo našli.

Izdajatelj radia mora pri agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) po vpisu v razvid pridobiti dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti. Pogoja za pridobitev tega sta po 105. in 106. členu zakona vpis v razvid medijev in registrirana radijska dejavnost. Akos dovoljenje izda po predhodnem mnenju sveta za radiodifuzijo.

Če izdajatelj radia želi svoj program razširjati v digitalni radiodifuzni tehniki, mu mora Akos po 104.a členu medijskega zakona z javnim razpisom podeliti pravico razširjanja.

Na Akosu so pojasnili, da izdajatelj radia Sloven'c pri njih ni podal vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti, niti ni imetnik pravice za razširjanje radijskega programa v digitalni radiodifuzni tehniki.

Podatke, ki smo jih Akosu poslali z novinarskimi vprašanji, so posredovali na inšpektorat za kulturo in medije.

Čeprav radio Sloven'c nima dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti, pa ima z združenjem skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije (Sazas) sklenjeno pogodbo za javno uporabo avtorskih glasbenih del na področju radiodifuznega oddajanja, je Sazas potrdil za Razkrinkavanje.si. Kot spletni radio morajo za predvajanje glasbe plačati nadomestilo po javno objavljenem ceniku, so pojasnili. 

Neusklajena pojasnila služb ministrstva za kulturo 

Kot je pojasnil inšpektorat za kulturo in medije, so leta 2023 že vodili inšpekcijski postopek v zvezi z delovanjem radijskega programa radia Sloven'c. Postopek so zaključili z ugotovitvijo, da »gre za elektronsko publikacijo, katere izdajatelj je fizična oseba (po Oštrovih podatkih Božidar Brajer, op. p.), zato zanjo vpis v razvid medijev ni potreben«.

Dodali so, da se njihova odločitev naslanja na stališče direktorata za medije, da za spletni radio velja tretji odstavek 115. člena zakona o medijih, ki sicer določa obveznosti izdajateljev elektronskih publikacij, ki so fizične osebe.

Če spletni radio na svojem spletnem mestu predvaja glasbo in obenem prosi za donacije in ponuja oglaševanje oziroma zakup oglasnega prostora, je očitno, da s tem opravlja radijsko dejavnost.
— direktorat za medije

Na direktoratu za medije so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da do naših vprašanj še niso vodili postopka, v katerem bi presojali o vpisu radia Sloven'c v razvid medijev. 

Vendar za omenjeni radio po njihovem mnenju ne velja tretji odstavek 115. člena medijskega zakona. Kot pravijo, se ta določba smiselno uporablja denimo v primerih, ko bi posameznik objavil ali delil glasbo na svoji spletni strani ali na profilu družbenega omrežja. Določba pa ne velja za primere opravljanja radijske dejavnosti na trgu, to pomeni rednega pretočnega predvajanja glasbe ob hkratnih prošnjah za donacije in ponujanju oglaševalskega prostora.

Izdajatelj radia bi moral imeti predhodno registrirano radijsko dejavnost in urejen status samostojnega podjetnika, gospodarske družbe ali zavoda. Če tega ne uredi pred izvajanjem dejavnosti, krši zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Direktorat je zaradi suma dela na črno podal prijavo na finančno upravo (Furs), so pojasnili. 

Obravnavano zadevo pa so šteli tudi kot prijavo zaradi suma kršitev zakona o medijih in jo prepustili inšpektoratu za kulturo in medije, da bo o radiu Sloven'c odločal še enkrat. Direktorat namreč meni, da če je radio vključen v programske sheme kabelskih ponudnikov, ne gre več za elektronsko publikacijo po tretjem odstavku 115. člena, ampak za radijski program, ki bi moral biti vpisan v razvid.

V imenu uredništva radia Sloven'c nam je odgovoril Božidar Brajer, ki je trdil, da je njihovo delovanje zakonito. Ponovil je ugotovitve inšpektorata iz inšpekcijskega postopka leta 2023, da zanje, ker je izdajatelj fizična oseba, vpis v razvid medijev ni potreben. Kot je dodal, bo po posredovanju Oštra ministrstvo za kulturo radio »izjemoma vpisalo v razvid«, kar po njegovih navedbah do zdaj ni bilo možno. Če bi ga uradne institucije že prej opozorile, da krši zakone, bi nemudoma ukrepal. 

Vira podatkov o veliki poslušanosti ni želel navesti, ima pa, kot je dejal, svoj vir informacij, ki spremlja »ostale medije v državi«, prav tako je radio Sloven'c vključen v domača in tuja spletna mesta, ki prek internetne povezave ponujajo poslušanje radijskih postaj. 

 

SKLEP

Radio Sloven'c je 20. junija na svojem facebook profilu trdil, da je »najbolj spremljan spletni radio v Sloveniji«. Podatke o dobrem dosegu poslušalcev doma in v tujini ter veliki poslušanosti sicer redno navaja v objavah na facebooku, pa tudi v opisu facebook profila. Vira podatkov ne navajajo.

Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev, v svoji raziskavi poslušanosti radijskih postaj v Sloveniji na reprezentativnem vzorcu radia Sloven'c ne uvršča na seznam najbolj poslušanih radijskih postaj.

V zadnjih petih letih je najbolj poslušana radijska postaja glede na odstotek dnevnega dosega poslušalcev komercialni Radio 1, sledi mu drugi program javnega radia Val 202.

Na Mediani so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da raziskovalno anketo izvajajo na spletu in z naključno izbranimi klici na mobilne ali stacionarne telefonske številke. Če se v odgovorih anketirancev pojavijo manj znane radijske postaje, jih anketarji uvrstijo v kategorijo »drugo«. Ker je delež takih odgovorov zelo majhen, ga na javno objavljeni lestvici ne prikazujejo.

Po prejemu odgovorov ne preverjajo načina oddajanja radijske postaje, to je, ali gre za frekvenčno ali digitalno oddajanje, zato tudi ne vodijo ločenih lestvic poslušanosti.

Radio Sloven'c se sicer predstavlja kot internetni oziroma spletni radio, vendar ni vpisan v razvid medijev, prav tako agencije za komunikacijska omrežja (Akos) ni zaprosil za dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti. Direktorat za medije pri ministrstvu za kulturo je zato podal prijavo na medijski inšpektorat. Prijavo je zaradi suma dela na črno podal tudi na finančno upravo.

Trditev, da je radio Sloven'c najbolj spremljan spletni radio, je neutemeljena, saj podatki izvirajo iz nepreverljivega vira. Radio Sloven'c vira ne želi navesti, podatkov pa ne moremo preveriti niti v raziskavah poslušanosti radijskih postaj agencije Mediana, saj ta ločene lestvice zgolj za spletne radie ne vodi.


Neutemeljeno

Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.

Vsi tipi razkrinkanih informacij