Naše Velenje neutemeljeno o številu migrantov, prijavljenih na zavod za zaposlovanje
Avtorica: Eva Gračanin
TRDITEV
»Lani je v Slovenijo nezakonito vstopilo 46.192 ljudi. Od tega 92 % moških. Na zavod za zaposlovanje pa se je prijavilo v zadnjih dveh letih samo 159 ilegalnih migrantov.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Leta 2023 je bil status mednarodne zaščite priznan 129 ljudem, od tega največ prosilcem iz Ukrajine, lani pa je ta status pridobilo 184 prosilcev. Foto: Nebojša Tejić/STA
Na facebook strani Naše Velenje so 12. julija zapisali, da je lani v Slovenijo nezakonito vstopilo 46.192 ljudi, od tega 92 odstotkov moških, in trdili, da se je na zavod za zaposlovanje »v zadnjih dveh letih prijavilo samo 159 ilegalnih migrantov«.
Objavo si je do konca redakcije ogledalo dobrih šest tisoč uporabnikov, všečkalo pa jih jo je 22. Stran upravlja stranka Naše Velenje, ki jo v velenjskem mestnem svetu predstavlja Jože Hribar.
V poročilu o nedovoljenih migracijah na območju Republike Slovenije za leto 2024 je navedeno, da je bilo lani obravnavanih 46.192 nedovoljenih vstopov v državo. Na policiji so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je bilo med njimi 86 odstotkov moških.
V zloženki visokega komisariata Združenih narodov za begunce z naslovom Begunci & mediji, priročniku za novinarje, ki poročajo o begunskih tematikah, je razloženo, da izraza nezakoniti migrant oziroma ilegalni migrant pravno nista definirana, čeprav se pogosto uporabljata za osebe, ki so nezakonito prestopile mejo.
Katarina Bervar Sternad, direktorica pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da slovenska zakonodaja ne pozna izraza ilegalni migrant, zato nihče ne more biti označen kot 'ilegalen'. Po njenem mnenju ima takšna oznaka močno negativno konotacijo, saj ljudem neupravičeno pripisuje izvrševanje kaznivega dejanja.
Dodala je, da osebe, ki nezakonito prečkajo mejo ali vstopijo v državo, ne morejo postati iskalci zaposlitve, dokler si ne uredijo pravnega statusa. To najpogosteje storijo s prošnjo za mednarodno zaščito oziroma azil, je še pojasnila.
Na zavodu za zaposlovanje so potrdili, da se državljan tretje države lahko prijavi v evidenco brezposelnih, če ima pravico do prostega dostopa na trg dela. To velja na primer za osebe z začasno zaščito, dovoljenjem za stalno prebivanje ter za osebe z mednarodno zaščito in prosilce za mednarodno zaščito po treh mesecih od vložitve prošnje.
Prijava je mogoča tudi z veljavno modro karto EU, enotnim dovoljenjem za zaposlitev, samozaposlitev ali delo ali začasnim dovoljenjem za prebivanje oziroma potrdilom o pravočasno vloženi vlogi za njegovo podaljšanje. Poleg tega se lahko posameznik v evidenco brezposelnih prijavi, če ima dovoljenje za začasno prebivanje ali potrdilo o pravočasno vloženi vlogi za njegovo podaljšanje ter hkrati prejema denarno nadomestilo za brezposelnost v Sloveniji; v tem primeru je prijava mogoča le za obdobje, v katerem to nadomestilo dejansko prejema.
Decembra 2023 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 5781 tujih državljanov, največ iz Bosne in Hercegovine (2067) in s Kosova (979). Do decembra 2024 se je število povečalo na 6060, pri čemer so še vedno prevladovali državljani Bosne in Hercegovine (2022) in Kosova (1108).
Kdor nezakonito prestopi mejo, si mora pred prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve najprej urediti pravni status. Ker večina to stori z vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito, smo zavod za zaposlovanje zaprosili za podatke o številu prosilcev, vpisanih v njihove evidence v zadnjih dveh letih.
Na zavodu so pojasnili, da podatkov o številu prijavljenih oseb z mednarodno zaščito in prosilcev za mednarodno zaščito v obdobju od junija 2023 do junija 2025 nimajo. Vodijo pa evidenco skupnega števila oseb z različnim statusom mednarodne zaščite (prosilcev, zavrnjenih prosilcev, oseb s subsidiarno zaščito, oseb s statusom begunca ipd.), prijavljenih na zavod. Teh je bilo 30. junija letos 938, od tega 885 brezposelnih in 53 iskalcev zaposlitve. Med njimi je petnajstim osebam status mednarodne zaščite sicer že prenehal, so dodali.
Naše Velenje smo seznanili z ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Na facebook strani Naše Velenje so 12. julija zapisali, da je lani v Slovenijo nezakonito vstopilo 46.192 ljudi, od tega 92 odstotkov moških, in trdili, da se je na zavod za zaposlovanje »v zadnjih dveh letih prijavilo samo 159 ilegalnih migrantov«.
V poročilu o nedovoljenih migracijah na območju Republike Slovenije za leto 2024 je navedeno, da je bilo lani obravnavanih 46.192 nedovoljenih vstopov v državo. Na policiji so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je bilo od tega 86 odstotkov moških.
Trditev o številu nedovoljenih vstopov v državo drži, medtem ko podatek o deležu moških ne drži.
Visoki komisariat ZN za begunce navaja, da izraza nezakoniti migrant oziroma ilegalni migrant pravno nista definirana, čeprav se pogosto uporabljata za osebe, ki so nezakonito prestopile mejo. Da slovenska zakonodaja ne pozna izraza ilegalni migrant, potrjuje tudi direktorica Pica Katarina Bervar Sternad.
Osebe, ki nezakonito prečkajo mejo ali vstopijo v državo, ne morejo postati iskalci zaposlitve, dokler si ne uredijo pravnega statusa. To najpogosteje storijo s prošnjo za mednarodno zaščito.
Na zavodu za zaposlovanje so potrdili, da se državljan tretje države lahko prijavi v evidenco brezposelnih, če ima pravico do prostega dostopa na trg dela. To velja na primer za osebe z začasno zaščito, dovoljenjem za stalno prebivanje ali prosilce za mednarodno zaščito po treh mesecih od vložitve prošnje.
Pojasnili so, da podatkov o številu prijavljenih azilantov v obdobju od junija 2023 do junija 2025 nimajo. Konec junija letos pa je bilo v evidencah zavoda prijavljenih 938 takšnih oseb, od tega 885 brezposelnih in 53 iskalcev zaposlitve.
Trditev, da se je na zavod za zaposlovanje v zadnjih dveh letih prijavilo »samo 159 ilegalnih migrantov«, je neutemeljena, saj slovenska zakonodaja ne pozna termina ilegalni migrant, zavod za zaposlovanje pa ne zbira tovrstnih podatkov.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Drži
Objava, ki drži. Trditev je podprta s podatki iz zanesljivih virov, v ustreznem kontekstu in ni predstavljena zavajajoče.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.