Prevaranim namesto nahrbtnika North Face prijava na skrito naročnino
Avtorja: David Bajec, Nina Rozman
TRDITEV
»Vodstvo nam je strogo prepovedalo govoriti o tem, ampak na spletni strani Іntеrsроrtа obstaja luknja, kjer lahko dobiš nahrbtnik Тhе Nоrth Fасе, če izpolniš kratek vprašalnik!«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Glavni namen goljufov pri prevari s skrito naročnino je uporabnika zvabiti, da se nevede naroči na drago in nepotrebno storitev, pri čemer mora izdati podatke kreditne kartice, opozarjajo na spletnem mestu Varni na internetu. Foto: Tina Kosec/STA
Domnevna Ljubljančanka ꞌMaja Kovačičꞌ je 2. julija na svojem facebook profilu trdila, da je šest let delala v trgovini Intersport, kjer naj bi jo neupravičeno odpustili. Zato se je odločila izdati, da na Intersportovem spletnem mestu »obstaja luknja, kjer lahko dobiš nahrbtnik Тhе Nоrth Fасе, če izpolniš kratek vprašalnik«.
Gre za model nahrbtnika te znamke, imenovan Borealis. Zapis o nahrbtniku je 2. julija objavila dvakrat, v razmiku ene minute. Povezavo do vprašalnika je pripela v komentar pod objavo.
Povezava vodi do spletne domene aliu.info, ki jo je 25. junija registriralo ameriško podjetje za registracijo domen Namecheap, Inc.
Spletna povezava v facebook objavi ꞌMaje Kovačičꞌ vodi do spletnega mesta z anketo, ki naj bi jo pripravila trgovina Intersport. Foto: posnetek zaslona
Profilno fotografijo ꞌMaje Kovačičꞌ smo preverili z orodji za obratno iskanje slik, vendar zadetkov ni bilo. Uporabili smo tudi orodja za preverjanje, ali gre za umetno generirano osebo, izkazalo se je, da to ne drži, in s spletnim orodjem PimEyes za identifikacijo oseb.
Rezultati orodja PimEyes so pokazali, da je enaka fotografija dostopna na spletnem mestu allnames.info. To je spletno mesto v ruskem jeziku, ki vsebuje zbirko imen in priimkov ter ocene njihove pogostosti. Vendar na podlagi analizirane fotografije ni bilo mogoče potrditi identitete upodobljene ženske.
Na Razkrinkavanju.si smo sicer našli več kot 50 objav, v katerih posamezniki opisujejo, kako so nahrbtnike Borealis znamke North Face dobili po izjemno ugodni ceni, potem ko so rešili vprašalnik. Prodajne akcije naj bi odkrili s pomočjo informacij, ki so jim jih posredovali naključni prodajalci v Intersportu ali Decathlonu oziroma njihovi sorodniki. Večkrat naj bi se to zgodilo po domnevno neupravičeni odpustitvi prodajalcev.
Do zaključka naše redakcije se je izkazalo, da so bile objave napisane v najmanj 21 jezikih, samo julija letos pa je bilo v slovenščini objavljenih več kot 25 tovrstnih oglasov. Poleg ꞌMaje Kovačičꞌ so te objave junija in julija letos delili še vsaj na domnevni facebook strani trgovine Decathlon, pa tudi na profilih oseb, ki se predstavljajo kot ꞌLara Horvatꞌ, ꞌMaja Horvatꞌ, ꞌKatarina Kosꞌ, ꞌNina Kovačꞌ, ꞌEma Vidmarꞌ in ꞌKaja Vidmarꞌ.
V uredništvu smo z orodji za obratno iskanje fotografij preverili tudi fotografije nekaterih drugih profilov na facebooku, ki nagovarjajo slovenske uporabnike. Med drugim smo ugotovili, da naslovna fotografija profila, ki se predstavlja kot ꞌMaja Horvatꞌ, pripada slovenski uporabnici. Ta se na naše ugotovitve še ni odzvala. Njen odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
V marketinškem oddelku Intersporta so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da nikoli niso izvajali spletnih anket, pri čemer bi v zameno za udeležbo ljudem ponujali nahrbtnike Borealis znamke North Face.
Tudi v Decathlonu so potrdili, da »Decathlon Slovenija nikoli ni ponujal nahrbtnika The North Face Borealis po znižani ceni, niti v zameno za izpolnitev spletne ankete«. Zagotovili so, da gre za spletno prevaro, ki zlorablja Decathlonovo ime in zavaja potrošnike.
Lažni oglasi na facebooku v vzponu: svoboda govora ali svoboda prevar?
Kot so za Razkrinkavanje.si pojasnili na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-Cert, »gre za tipičen primer prevare s skrito naročnino«. Spletni prevaranti poskušajo od žrtev s tako prevaro pridobiti številko kreditne kartice ter jih naročiti na nepotrebno, trivialno storitev. Do tovrstne prevare vodi vedno več lažnih spletnih oglasov.
“Na platformah, kjer lahko svoje mnenje izrazi več milijard ljudi, je na ogled vse – dobro, slabo in grdo. Toda to je svoboda govora.”
Dodali so, da letos predvsem na facebooku zaznavajo »velik porast goljufivih oglasov, ki uporabnike zvabljajo v lažne spletne trgovine, kriptoprevare in prevare s skrito naročnino«.
Podjetje Meta, ki ima v lasti facebook in instagram, je regulacijo vsebin na svojih platformah pojasnjevalo januarja letos. Takrat je Metin direktor za globalne zadeve Joel Kaplan, nekdanji namestnik vodje kabineta za politiko v Beli hiši, v sporočilu za javnost trdil: »Na platformah, kjer lahko svoje mnenje izrazi več milijard ljudi, je na ogled vse – dobro, slabo in grdo. Toda to je svoboda govora.«
Kaplan je med drugim pojasnil, da je Meta – delno kot odziv na družbeni in politični pritisk, naj moderira objave – v zadnjih letih razvila vse kompleksnejše sisteme upravljanja vsebin na svojih platformah, ki pa da »so šli predaleč«. Zato so se, da bi »zmanjšali napake in nepotrebno cenzuro«, odločili spremeniti način izvajanja pravil o moderiranju vsebin.
Napovedal je, da bodo prenovljeni sistemi avtomatično osredotočeni predvsem na hude kršitve, kot so terorizem, spolna zloraba otrok, trgovina z drogami, goljufije in prevare, pri manj resnih primerih pa bodo ukrepali šele, ko bodo prejeli prijavo uporabnika.
Iz Metinega poročila o uveljavljanju standardov skupnosti za prvo četrtletje leta 2025 izhaja, da je bilo lažnih računov približno 3 odstotke med mesečno aktivnimi uporabniki facebooka po vsem svetu. Kot so navedli pri Meti, so od januarja do marca letos ukrepali zoper milijardo lažnih uporabniških računov, kar je 58 odstotkov več kot v istem obdobju lani.
Glede neželene vsebine so pojasnili, da trenutno ne morejo zanesljivo oceniti obsega ukrepanja zoper tovrstno vsebino, vendar aktivno razvijajo nove metode za natančnejše merjenje njene razširjenosti na facebooku. Po dostopnih podatkih so sicer med januarjem in marcem letos ukrepali zoper 366 milijonov tovrstnih vsebin, kar je 16 odstotkov manj kot v istem obdobju lani.
Neodvisne analize stanja pa razkrivajo, da so Metini ukrepi zoper nezaželene vsebine v praksi manj učinkoviti, kot jih korporacija predstavlja v javnosti. Po ugotovitvah španske organizacije za preverjanje dejstev Maldita ter evropskega observatorija za digitalne medije (EDMO) se prevarantski oglasi na facebooku širijo v različnih državah, pri čemer jih Metini notranji sistemi ne morejo ustrezno zajeziti.
Porast lažnih vsebin in sumljivih oglasov na platformah korporacije Meta smo opazili tudi na Razkrinkavanju.si. Podjetje smo prosili za pojasnila o konkretnih odzivih korporacije na lažne oglase ter za pojasnila o učinkovitosti sistema za upravljanje vsebin, ki ga izvajajo zunaj ZDA, in prenovljenega mehanizma za upravljanje sumljivih objav, vključno s prevarantskimi oglasi. Zanimalo nas je tudi, kako se podjetje odziva na porast tovrstnih oglasov. Meta se na naša vprašanja ni odzvala.
Brez imena, brez inšpekcijskega nadzora
Na tržnem inšpektoratu ugotavljajo, da potrošniki do goljufivih spletnih strani najpogosteje dostopajo prek oglasov na družbenih omrežjih. Žrtev spletnih prevar jih veliko postane med spletnim iskanjem, saj se med najvišje uvrščenimi rezultati pogosto znajdejo identične kopije strani priznanih in uveljavljenih trgovcev.
Opozorili so na vsakoletno povečanje števila prijav spletnih goljufij. Letos so do 9. junija obravnavali 90 prijav, kar je »50-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024«, ko so jih prejeli 60. Lani so skupno obravnavali 136 prijav.
Porast prijav pripisujejo zlasti vedno večji prisotnosti potrošnikov na družbenih omrežjih in spletnih platformah ter temu, da slabo prepoznavajo lažne ponudbe. Njihovo ranljivost v digitalnem okolju vse bolj izkoriščajo spletni goljufi. Kot navaja tržni inšpektorat, goljufom delo olajšuje dejstvo, da sta oblikovanje spletnih oglasov in postavitev spletnih strani razmeroma preprosta, avtomatizirana ter stroškovno nezahtevna.
Glede inšpekcijskega nadzora spletnih prevar so pojasnili, da učinkovito nadziranje oglaševalcev na spletnih platformah pogosto otežujejo zapleti pri ugotavljanju njihove identitete. Številni oglasi namreč ne vsebujejo jasnih podatkov o oglaševalcu ali poslovnem subjektu, ki stoji za njimi, »uvedba postopka brez zavezanca pa ni mogoča«.
Zakon o varstvu potrošnikov določa, da lahko tržni inšpektorat ukrepa samostojno, če je oglaševalec znan in ima sedež v Sloveniji. Če gre za podjetje iz druge članice EU, pa lahko prek informacijskega sistema za notranji trg zaprosi za pomoč pristojni organ države, kjer ima podjetje sedež.
Uporabnico facebooka ꞌMajo Kovačičꞌ, ki je vabila k nakupu nahrbtnika, smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njen odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
S K L E P
Domnevna Ljubljančanka ꞌMaja Kovačičꞌ je 2. julija na svojem facebook profilu trdila, da je šest let delala v trgovini Intersport, nakar naj bi jo neupravičeno odpustili. Zato je javno izdala, da na Intersportovem spletnem mestu »obstaja luknja, kjer lahko dobiš nahrbtnik Тhе Nоrth Fасе, če izpolniš kratek vprašalnik«. Gre za model nahrbtnika te znamke, imenovan Borealis.
Povezavo do vprašalnika je pripela v komentar pod objavo. Povezava vodi na spletno domeno ailu.info, ki jo je le teden dni pred objavo ꞌMaje Kovačičꞌ registriralo ameriško podjetje za registracijo domen Namecheap, Inc.
Na Razkrinkavanju.si smo našli še več kot 50 objav, v katerih posamezniki opisujejo, kako so te nahrbtnike bodisi v Intersportu bodisi v Decathlonu kupili po zelo ugodni ceni. Naša analiza pa je pokazala, da je domene več kot 40 izmed njih registriralo podjetje Namecheap.
V marketinškem oddelku Intersporta so pojasnili, da nikoli niso izvajali spletnih anket, pri čemer bi v zameno za udeležbo ljudem ponujali nahrbtnike Borealis znamke North Face. Iz Decathlona so sporočili, da gre za spletno prevaro, ki zlorablja ime trgovine in zavaja potrošnike.
Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-Cert so ocenili, da »gre za tipičen primer prevare s skrito naročnino«. Spletni goljufi z lažnimi oglasi zvabijo ljudi, da v vprašalnik vpišejo podatke svoje kreditne kartice in se nevede naročijo na nepotrebne storitve.
Objavo, ki obljublja nahrbtnik Borealis znamke North Face po izjemno nizki ceni v zameno za izpolnitev vprašalnika, po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za lažno.
Lažna objava
Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.