Čadež neutemeljeno o prejemnikih neprofitnih stanovanj MOL
Avtorica: Eva Gračanin
TRDITEV
»Neprofitna stanovanja v Ljubljani so tudi letos dobili skoraj sami ꞌnašiꞌ.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Na stanovanjskem skladu ljubljanske občine so pojasnili, da je njihov glavni namen zagotavljati primerno stanovanjsko oskrbo za različne skupine prebivalcev, ne glede na njihove finančne zmožnosti. Foto: Anže Malovrh/STA
Zvone Čadež, član stranke SDS, je 8. junija na facebooku objavil zajem zaslona prednostnega seznama prejemnikov neprofitnih stanovanj v ljubljanski občini in pripisal: »Neprofitna stanovanja v Ljubljani so tudi letos dobili skoraj sami ꞌnašiꞌ.« Objavo je všečkalo 123 in delilo 139 uporabnikov, do konca redakcije pa si jih jo je ogledalo dobrih 8000.
Prednostni seznam, ki se nanaša na 20. javni razpis za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj, je ljubljanska občina objavila 26. aprila lani. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana (JSS MOL) je v tem razpisu ponudil okoli 200 neprofitnih najemnih stanovanj v MOL in občini Vrhnika.
Do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem so upravičeni tisti, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in zberejo največje število točk. Nabor točk na razpisu je odvisen od priznanja prednostnih kategorij, ki so določene v posameznem razpisu. Razpisana pa so tudi stanovanja s posebnimi prilagoditvami za uporabnike invalidskega vozička in osebe z okvarami čutov.
Do neprofitnih najemnih stanovanj so upravičeni poslovno sposobni državljani Slovenije in EU, če državljani Slovenije v teh državah uživajo enake pravice, osebe, ki so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po zakonu o tujcih, zakonu o urejanju statusa državljanov držav naslednic SFRJ ali zakonu o začasnem zatočišču, ter repatriirane osebe.
Izbrisane in repatriirane osebe so po pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj izjeme, ki za prijavo na razpis ne potrebujejo državljanstva, so pojasnili na skladu, ob objavi razpisa pa morajo imeti stalno prebivališče v MOL, tako kot drugi prosilci.
Zgolj dva upravičenca sta brez slovenskega državljanstva in sta tako izjemi, ki sodita med izbrisane ali repatriirane osebe. Vseh upravičencev do stanovanja iz 20. javnega razpisa je 189, so pojasnili na skladu.
Upravičenci so tudi žrtve nasilja v družini, ki začasno bivajo v varni hiši in drugih varstvenih ustanovah na območju MOL, osebe, trajno vezane na invalidski voziček ali pomoč druge osebe, če imajo v MOL boljše možnosti za zaposlitev, pomoč ali zdravstveno oskrbo, ter najemniki neprofitnih stanovanj ljubljanskega sklada, ki živijo v občini Vrhnika, če so imeli pred selitvijo v to občino stalno prebivališče v MOL.
Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi ter žrtve nasilja v družini, razpis pa je navajale še dodatne prednostne kategorije, med drugim povezane z izobrazbo in delovno dobo, število prijav na razpis, rejniški status in stalnost bivanja v MOL pet let ali več.
Na skladu so pojasnili, da je glavni namen sklada zagotavljati primerno stanovanjsko oskrbo za različne skupine prebivalstva, tudi za tiste s povprečnimi dohodki, saj »namen zakonodajalca ni bil v reševanju zgolj socialno najšibkejših«.
Naši proti »našim«
Na zajemu zaslona, ki ga je objavil Čadež, je več kot 15 priimkov s končnico -ić. Damjan Mandelc, predavatelj na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete, je pojasnil, da slovenska družba te priimke pogosto zaznava kot »neslovenske« in povezane z območjem nekdanje Jugoslavije. To pojmovanje zadeva simbolno etnično označevanje in družbene stereotipe, kot so predstave o priseljenstvu, neintegriranosti ali socialni odvisnosti.
Mandelc je pojasnil, da nacionalna identiteta vključuje občutek pripadnosti narodu, skupne kulturne prakse, jezik, zgodovinski spomin, pa tudi simbolne mehanizme vključevanja in izključevanja. Nacionalna identiteta je posledica procesa oblikovanja »mi« skupnosti, kar je pogosto potekalo v nasprotju z »drugim«. Vključevanje ali izključevanje iz skupnosti se odvija na pravni (državljanstvo), kulturni (jezik in navade), simbolni (ime, religija, oblačila) in vizualni ravni (telesni videz). Ime ali priimek, ki odstopata od večinske norme, zato pogosto vzbudita dvome o pripadnosti tudi pri tistih, ki tu živijo že desetletja ali so se tukaj rodili.
Slovenska identiteta se v uradnih dokumentih in javnem diskurzu opredeljuje prek jezika, zgodovine in kulture, a v praksi pogosto tudi po etničnem poreklu, je pojasnil. Eden izmed najmočnejših indikatorjev tega je domneva, da je »tipičen Slovenec« oseba s »slovenskim priimkom«, bele polti, katoliške vere in brez naglasa. Taka predstava izključuje vse, ki ne ustrezajo tem merilom, ne glede na dejansko državljanstvo.
Mandelc je še pojasnil, da ni mogoče utemeljeno trditi, da posamezniki iz marginaliziranih družbenih skupin prejemajo nesorazmerno velik delež socialne pomoči v primerjavi s preostalo populacijo. Pri takšnih trditvah gre pogosto za populistični diskurz, ker ne temeljijo na empiričnih podatkih, saj raziskave ne potrjujejo sistematične premoči določene etnične skupine med prejemniki socialnih transferjev.
Avtorja objave smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Zvone Čadež, član stranke SDS, je 8. junija na facebooku objavil zajem zaslona prednostnega seznama prejemnikov neprofitnih stanovanj v ljubljanski občini in pripisal: »Neprofitna stanovanja v Ljubljani so tudi letos dobili skoraj sami ꞌnašiꞌ.«
Prednostni seznam, ki se nanaša na 20. javni razpis za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj, je javni stanovanjski sklad MOL objavil 26. aprila lani in razpisal okoli 200 stanovanj na različnih lokacijah v ljubljanski in, pogojno, tudi vrhniški občini.
Število zbranih točk na razpisu je odvisno od priznanja prednostnih kategorij, ki so določene v posameznem razpisu. Do stanovanja z neprofitno najemnino so upravičeni poslovno sposobni državljani Slovenije in EU, če državljani Slovenije v teh državah uživajo enake pravice, osebe, ki so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po zakonih o tujcih, o urejanju statusa državljanov držav naslednic SFRJ ali o začasnem zatočišču, ter repatriirane osebe.
Izbrisane in repatriirane osebe po pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj za prijavo na razpis izjemoma ne potrebujejo slovenskega državljanstva. Med 189 upravičenci do stanovanja sta le dve osebi brez slovenskega državljanstva, so pojasnili na skladu.
Vsi prosilci morajo imeti v času prijave na razpis stalno prebivališče v MOL, do stanovanja pa so upravičene tudi nekatere druge skupine. Prednost imajo mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi ter žrtve nasilja v družini.
Damjan Mandelc z oddelka za sociologijo na ljubljanski filozofski fakulteti je pojasnil, da je nacionalna identiteta rezultat procesa oblikovanja »mi« skupnosti, ki je pogosto potekal v nasprotju z »drugim«. Slovenska družba priimke s končnico -ić, pravi, pogosto zaznava kot »neslovenske« in povezane z območjem Jugoslavije, ne glede na dejansko državljanstvo teh ljudi. Na posnetku zaslona, ki ga je Čadež priložil k objavi, je več kot 15 takih priimkov.
Trditev, da so »neprofitna stanovanja v Ljubljani tudi letos dobili skoraj sami ꞌnašiꞌ«, je neutemeljena.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.