Kako je direktor prevzel Datalab

Matej Zwitter



Direktor Datalaba Andrej Mertelj je leta 2010 prek družbe z Britanskih Deviških otokov na skrivaj prevzel več kot polovični delež v podjetju, ne da bi objavil prevzemno ponudbo. Prevzem so razgalili Pandorini dokumenti.

 

Izvršni direktor Datalaba Andrej Mertelj. Foto: Nebojša Tejić/STA

 

Decembra 2010 je vodstvo podjetja Datalab sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je predstavilo ambiciozne načrte za rast. Napovedali so, da bodo prihodke, ki so v zadnjem poslovnem letu znašali 3,4 milijona evrov, v prihodnje skoraj podvojili.

Hitro rast bi dosegli s prevzemi, o katerih so se dogovarjali s petimi konkurenčnimi podjetji, je pojasnjeval izvršni direktor Andrej Mertelj: »S to konsolidacijo trga bomo glede prihodkov eksplodirali.«

Ko je novinarjem predstavljal prevzemne načrte za leto 2011, pa je že potekal skrivni prevzem Datalaba. Istega dne je namreč družba Eglath Ventures z Britanskih Deviških otokov kupila skoraj četrtino Datalaba. 

Dejanski lastnik Eglath Ventures je bil Datalabov izvršni direktor Andrej Mertelj, ki je tako postal tudi večinski lastnik podjetja, dokazujejo Pandorini dokumenti. Za Oštro je sicer trdil, da je šlo za krajo identitete, vendar je bil Eglath Ventures sedem let ključni lastnik Datalaba, z njim pa smo povezali še vsaj dva druga sodelavca v Datalabu.

Po tedanjih predpisih bi moral Mertelj konsolidacijo lastništva razkriti drugim vlagateljem, prav tako bi moral objaviti prevzemno ponudbo in manjšinskim delničarjem ponuditi odkup njihovih deležev. Tega ni storil.


Iz Luksemburga na Karibe

Datalab sta leta 1997 ustanovila Mertelj in Tomaž Teyrovsky, njegov glavni proizvod pa je bil program za računovodstvo in poslovno načrtovanje Pantheon. Podjetje sta odprla, potem ko je eno od Mertljevih prejšnjih podjetij propadlo zaradi neustrezne informacijske podpore poslovanju, navajajo na spletnem mestu podjetja.

Leta 2003 se je Datalab preoblikoval v delniško družbo, katere lastništvo je bilo nepregledno. Do leta 2007 je bil namreč največji delničar luksemburški holding Twopp S. A. H., katerega delež se je ves čas gibal okrog 75 odstotkov.

Twopp, ki se je ukvarjal s finančnimi naložbami, je imel poleg Datalaba deleže tudi v več drugih slovenskih podjetjih. Leta 1996 sta ga ustanovila Alexander in njegov oče Franc Zlatko Dreu, nekdanji častni konzul Slovenije v Luksemburgu. Starejši Dreu je mandat zaključil po objavi zgodbe iz projekta Panamski dokumenti, v kateri so novinarji Dela razkrili, da slovenskim državljanom pomaga kot zastopnik podjetij v davčnih oazah.

Kasnejše lastništvo Twoppa ni znano. V luksemburškem registru je zadnji podatek iz časa skupščine leta 2005, ko je bila edini delničar družba Mosaique Portfolio S. A. z Britanskih Deviških otokov. To je po podatkih iz Panamskih dokumentov upravljalo luksemburško računovodsko podjetje Europe Fiduciaire, ki je prav tako povezano z Dreuom. 

Novinarji Financ so se leta 2007 spraševali, ali je Twopp morda le »offshore podjetje menedžerjev«, saj v nadzornem svetu Datalaba niso našli predstavnika največjega delničarja. Mertelj je to za časnik zanikal.

Toda že leta 2008 se je v prospektu za vlagatelje ob vstopu Datalaba na borzo pojavil kot največji posamezni lastnik. Od Twoppa je, kot kaže, odkupil 44,7-odstotni delež, ki je bil po ceni ob vstopu na borzo vreden slabih 4,5 milijona evrov.

»Zdelo se mi je pomembno, da se pred kotacijo razkrijem kot glavni lastnik,« je Mertelj spremembo lastništva takrat komentiral za Finance. Na vprašanje Oštra, ali je bil prek Twoppa že prej dejanski večinski lastnik Datalaba, je zatrdil, da nikoli ni bil lastnik luksemburškega podjetja, niti ni imel v njem nobene funkcije. 

Twopp je v Datalabu ohranil nekaj manj kot četrtinski delež, naposled ga je prodal decembra 2010.

Kot je takrat neuradno izvedel STA, naj bi se luksemburški sklad za prenos lastništva odločil zaradi spremembe holdinške zakonodaje. Konec tistega meseca so namreč prenehale veljati davčne ugodnosti za holdinge, ki so bili dotlej oproščeni davkov na dobiček in premoženje. Evropska komisija je leta 2006 ugotovila, da gre za nedovoljeno državno pomoč, in Luksemburgu naložila spremembo zakonodaje.

Tri tedne prej, preden so začela veljati nova pravila, je Twopp prodal 24,7 odstotka delnic Datalaba. Kupilo jih je podjetje Eglath Ventures S. A. z Britanskih Deviških otokov. Ustanovljeno je bilo leta 2007, od oktobra 2010 pa je bil njegov lastnik Andrej Mertelj, dokazujejo Pandorini dokumenti.

Takrat je imel Mertelj osebno v lasti 43,6 odstotka delnic Datalaba, kažejo podatki iz Bisnodove baze. Skupaj s četrtinskim deležem, ki ga je kupil Eglath Ventures, je Mertelj tako obvladoval 68 odstotkov delnic Datalaba, kar je pomenilo, da bi moral po zakonu o trgu finančnih instrumentov povečanje deleža razkriti podjetju, to pa javnosti. 

Vendar se to ni zgodilo. Datalab je delničarje na portalu ljubljanske borze sicer obvestil, da je Eglath Ventures kupil slabo četrtino delnic, ne pa tudi, da je dejanski lastnik podjetja in s tem deleža Mertelj.

To bi moral storiti, čeprav je bil tajni lastnik podjetja z Britanskih Deviških otokov. Na agenciji za trg vrednostnih papirjev so za Oštro namreč pojasnili, da je treba pri obveščanju delničarjev o spremembah pomembnih deležev upoštevati neposredno in posredno lastništvo. 

Kot delničar, ki je presegel četrtino lastništva delniške družbe, bi moral Mertelj objaviti tudi prevzemno ponudbo, v kateri bi moral drugim delničarjem ponuditi odkup njihovih delnic. Če jih ne bi odkupil, bi izgubil glasovalne pravice.

Mertelj je četrtinski prag sicer presegal že ob začetku kotacije Datalaba na borzi, saj je imel takrat neposredno v lasti 44,7 odstotka delnic. V takem primeru mora delničar po zakonu o prevzemih prevzemno ponudbo objaviti prvič, ko svoj delež poveča. 


Vse poti vodijo v Datalab

Mertelj je za Oštro zanikal, da bi bil kadarkoli lastnik podjetja Eglath Ventures, zato po njegovih besedah tudi ni kršil prevzemne zakonodaje: »Vse moje premoženje je pisano name kot fizično osebo s polno plačanimi davki.«

Ko smo mu poslali izsek iz dokumenta, ki med drugim vsebuje njegov podpis, je pojasnil, da je ta »na žalost lahko ponaredljiva kraca«. Trdil je, da je nekdo zlorabil njegovo ime. Prosil nas je tudi za kopijo dokumentov, češ da jih potrebuje za kazensko prijavo v Švici, kjer je v tistem času živel. 

Dokumentov mu zaradi varovanja vira in dogovora med partnerji projekta Pandorini dokumenti nismo posredovali. Poslali pa smo mu še več izsekov iz dokumentov z njegovim podpisom, prav tako številko potnega lista in datum veljavnosti. Zanimalo nas je, kako bi domnevni tat identitete lahko pridobil te podatke in kdo je imel interes za zlorabo njegove identitete. Ni se več odzval.

Interese Eglath Ventures je sicer na skupščinah Datalaba med letoma 2013 in 2016 zastopal Lojze Zajc, član upravnega odbora Datalaba in Mertljev dolgoletni sodelavec. Pandorini dokumenti kažejo, da je bil Zajc v tem obdobju tudi direktor Eglath Ventures. Zajc na vprašanja Oštra, ki smo mu jih poslali prek Datalaba, ni odgovoril.

Po podatkih iz Pandorinih dokumentov je bil Mertelj edini lastnik Eglath Ventures vsaj do decembra 2017, ko je podjetje iz davčne oaze svoj delež v Datalabu prodalo istoimenski slovenski družbi Eglath Ventures. To je marca istega leta prevzela Monika Rodman Ficko, ki je bila leta 2018 tudi likvidatorka Eglath Ventures z Britanskih Deviških otokov.

Kako je slovenski Eglath Ventures, ki je imel le 7500 evrov kapitala, financiral nakup približno 790 tisoč evrov vrednega deleža v Datalabu, ni povsem jasno. Bilance podjetja kažejo, da je imelo konec leta 2017 dolgoročne poslovne obveznosti v višini nominalne vrednosti deleža v Datalabu. 

Lastnica slovenske družbe Eglath Ventures Monika Rodman Ficko na svojem linkedin profilu navaja, da se je v Datalabu zaposlila po diplomi leta 2016, danes pa je vodja podpore. Na vprašanja Oštra o tem, kako je financirala nakup deleža v Datalabu in ali z njim razpolaga izključno po lastni presoji, se ni odzvala.