Migrant za poskus posilstva ne dobi azila, prebivališča in socialne podpore
Avtor: David Bajec
TRDITEV
»Kakšno kazen bi za poskus posilstva dobil migrant v Afganistanu? Pri nas bo dobil azil, zastonj bivanje in socialno podporo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Policisti so na pristojno državno tožilstvo lani podali 81 kazenskih ovadb zoper osebe, osumljene posilstva. Od teh je bilo 18 državljanov tretjih držav. Foto: DPA/STA
Parlamentarna stranka Nova Slovenija (NSi) je 28. maja na facebooku delila videoposnetek, v katerem je poslanec te stranke Aleksander Reberšek trdil, da bo migrant v Sloveniji za poskus posilstva »dobil azil, zastonj bivanje in socialno podporo«.
Urša Regvar, vodja področja azila in migracij na pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je položaj prosilcev za mednarodno zaščito, oseb z mednarodno zaščito in tujcev na ravni Evropske unije urejen s področno zakonodajo, vendar »vse tri kategorije tujcev v celoti zavezuje tudi slovenska zakonodaja«, torej ustava in drugi pravni akti, ki sestavljajo slovenski pravni red. Slovenska kazenska zakonodaja velja za vse osebe, ne glede na državljanstvo.
Če kaznivo dejanje stori tujec, imata obsodba in izrek kazni zanj še druge posledice. Zaradi kaznovanosti ga lahko izključijo iz postopka pridobitve statusa mednarodne zaščite ali pa se mu odvzame že priznani status. Prav tako mu lahko pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja za prebivanje ali odvzame že pridobljenega. Opozorila je, da je tudi pridobitev slovenskega državljanstva pogojena z nekaznovanostjo.
Tujega storilca kaznivega dejanja lahko doleti še stranska kazen izgona iz države. Sodišče lahko izgon tujca iz države odredi, če je bil ta obsojen za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen več kot dve leti zapora, in če njegove osebne okoliščine predstavljajo resno grožnjo javnemu redu ali varnosti, je še pojasnila.
Tujci z začasnim prebivališčem v Sloveniji in prosilci za mednarodno zaščito niso upravičeni do državne socialne pomoči, osebe s statusom mednarodne zaščite pa tovrstno pomoč izgubijo, če so obsojene na zaporno kazen. Po zakonu o socialnovarstvenih prejemkih je prestajanje zaporne kazni sicer eden izmed krivdnih razlogov za nedodelitev ali neupravičenost do denarne socialne pomoči.
Na generalni policijski upravi (GPU) so pojasnili, da ne vodijo statističnih podatkov o storilcih kaznivih dejanj, temveč le »o številu obravnavanih zadev, za katere ob koncu predkazenskega postopka podajo kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo«.
Po podatkih, ki so jih posredovali uredništvu, je slovenska policija v zadnjih desetih letih na pristojno državno tožilstvo podala 533 kazenskih ovadb zoper osebe, osumljene posilstva. Od teh je bilo 413 osumljencev slovenskih državljanov, 100 državljanov tretjih držav in 20 državljanov držav EU.
Med 100 osumljenci iz tretjih držav jih je največ prihajalo iz Bosne in Hercegovine (32) ter s Kosova (31). Na GPU so pojasnili, da je povečanje skupnega števila prijav posilstva in spolnega nasilja po letu 2021 odraz sprememb kazenskega zakonika, ki so zadevale ti dve kaznivi dejanji in začele veljati 1. julija 2021. Odtlej za obstoj teh kaznivih dejanj zadostuje že odsotnost soglasja žrtve za spolni odnos, četudi pri izvršitvi spolnega nasilja niso bile uporabljene sila ali grožnje.
Aleksandra Rebrška smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Stranka NSi je 28. maja na facebooku delila videoposnetek poslanca te stranke Aleksandra Reberška, ki je trdil, da bo migrant v Sloveniji za poskus posilstva »dobil azil, zastonj bivanje in socialno podporo«.
Urša Regvar s PIC je pojasnila, da kazenska zakonodaja v Sloveniji velja za vse osebe, ne glede na državljanstvo, vendar ima storitev kaznivega dejanja za tujca poleg obsodbe in izrečene kazni še dodatne posledice, saj ga lahko pristojni organ izključi iz postopka za pridobitev mednarodne zaščite ali dovoljenja za prebivanje oziroma izgubi pravico do teh dovoljenj. Če je obsojen za kaznivo dejanje, za katero je predvidena več kot dveletna zaporna kazen, pa ga lahko doleti tudi izgon iz države.
Regvarjeva je še pojasnila, da prosilci za mednarodno zaščito in osebe z že urejenim statusom prebivališča v Sloveniji izgubijo pravico do prejemanja denarne socialne pomoči, če so obsojeni na zaporno kazen. To določa zakon o socialnovarstvenih prejemkih, po katerem je prestajanje zaporne kazni eden od krivdnih razlogov za neupravičenost do tovrstne pomoči.
Trditev, da bo migrant v Sloveniji za poskus posilstva dobil azil, zastonj bivanje in socialno podporo, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.