Predsednik neparlamentarne Resni.ce neutemeljeno o peticijah
Avtor: Aljaž Primožič
TRDITVI
»Tudi milijon podpisov [pod peticijo] nima nobene teže.«
»Služijo samo temu, da [organizatorji] zbirajo vaše podatke, in to je to.«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
V državnem zboru so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti lani prejela 86 peticij, od leta 2018 do letos pa skupno 786. Foto: Nik Jevšnik/STA
Predsednik neparlamentarne stranke Resni.ca Zoran Stevanović je 26. maja na facebooku objavil videoposnetek, v katerem je trdil, da milijon podpisov pod peticijo nima nobene teže in da peticije »služijo samo temu, da [organizatorji] zbirajo vaše podatke«.
Na posnetku je govoril o podpisu globalnega sporazuma Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o pandemijah. V objavo je med drugim vključil posnetek zaslona javnega poziva državljanov glede sklenitve globalnega sporazuma z WHO, ki je bil naslovljen na slovensko vlado in ga je od leta 2022 do konca redakcije podpisalo 24.175 ljudi.
Pravica do peticije je ustavna pravica. Leta 2011 je pravnik in profesor Matej Avbelj v komentarju ustave pojasnil, da je pravica do peticije politična človekova pravica, ki državljanom omogoča neposredno komunikacijo z nosilci oblasti in predstavlja pomembno obliko neposredne demokracije.
Peticija se tako razlikuje od drugih oblik neposredne demokracije, kot so ljudska zakonodajna iniciativa, referendum in evropska državljanska pobuda. Peticija organov oblasti pravno ne zavezuje, da jo sprejmejo ali uresničijo, saj 45. člen ustave državljanom daje zgolj pravico do peticije.
Ljudska zakonodajna iniciativa skladno z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi državljanom omogoča, da s 5000 overjenimi podpisi zahtevajo obravnavo predloga zakona v državnem zboru, 30.000 podpisanih volivcev pa lahko začne postopek spremembe ustave. Na ravni Evropske unije poznamo tudi možnost evropske državljanske pobude, ki omogoča državljanom članic EU, da predloge zakonov posredujejo neposredno evropski komisiji.
Postopek obravnave peticije po pojasnilih na spletnem mestu državnega zbora poteka tako, da komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti najprej pregleda vsebino vloge in po potrebi pristojne organe zaprosi za pojasnila ali stališča, lahko pa jo tudi neposredno posreduje v reševanje pristojnim državnim organom. Če peticija ni popolna ali razumljiva, strokovna služba vlagatelja pozove k dopolnitvi. Če ta tega ne stori, se vloga šteje za brezpredmetno.
V državnem zboru so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je prispevek peticij k nadaljnjim ukrepom ali spremembam težko oceniti, saj komisija nima pristojnosti za spremljanje izvedbe sklepov ali ukrepov, sprejetje pa je pogosto odvisno od političnih razmerij in vsebine vloge, zato evalvacija učinkov peticij v praksi ni izvedljiva.
Glede javnega poziva o sklenitvi globalnega sporazuma o pandemijah z WHO, ki ga je v videoposnetku omenil Stevanović, so pojasnili, da je komisija leta 2023 obravnavala vlogo, v kateri je vlagatelj državni zbor prosil za uradno stališče o podpisu sporazuma. Pristojna služba je zahtevo dodelila komisiji, ki jo je nato z dokumentacijo posredovala vsem poslancem.
V istem letu je komisija prejela tudi kratko sporočilo vlagateljice, ki je izrazila nasprotovanje podpisu sporazuma z WHO in pozvala k »ustavitvi vlade kot podpisnice«. Tudi to sporočilo je bilo posredovano vsem članom komisije.
Podpis peticije in varstvo osebnih podatkov
Stevanović je v videoposnetku trdil tudi, da so peticije namenjene zgolj zbiranju osebnih podatkov podpisnikov.
V Sloveniji varstvo in obdelavo osebnih podatkov določata evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR) in zakon o varstvu osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da se organizatorji peticije obravnavajo kot upravljavci osebnih podatkov, kar zanje po obeh predpisih pomeni številne obveznosti. Tako morajo podpisnike peticije skladno s 6. členom GDPR jasno in vnaprej obvestiti, za kaj in za kakšen namen bodo njihovi podatki obdelani, ter pridobiti njihovo privolitev, hkrati pa morajo dokazati, da obdelava nesorazmerno ne posega v pravice posameznika.
V skladu z 12. in 13. členom GDPR mora organizator podpisnike jasno obvestiti o tem, katere osebne podatke bo zbiral, komu jih bo morebiti posredoval in koliko časa jih bo hranil. Obvestiti jih mora tudi o pravicah glede osebnih podatkov, vključno s pravico do dostopa, popravka, izbrisa in pritožbe pri nadzornem organu. Pravna podlaga za zbiranje podatkov so lahko pri peticijah tudi področni zakoni, na primer zakon o lokalni samoupravi in zakon o državnem zboru, odvisno od narave peticije, so pojasnili.
Če peticija zajema posebne vrste osebnih podatkov, kot so rasa, verska ali filozofska prepričanja, mora upravljavec upoštevati tudi določbo 9. člena GDPR in pridobiti izrecno privolitev posameznika.
Informacijski pooblaščenec je dodal, da je v zadnjih letih vodil nekaj nadzornih postopkov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov pri peticijah, predvsem zaradi pomanjkljivega zagotavljanja informacij o obdelavi podatkov posameznikov, kar so organizatorji peticij med postopkom ustrezno popravili. Prijavitelji so pogosto opozarjali tudi na domnevno neustrezno varnost podatkov, vendar za te navedbe praviloma niso predložili dokazov. Doslej zlorabe osebnih podatkov pri organizaciji podpisovanja peticij še niso ugotovili.
Zorana Stevanovića smo obvestili o naših ugotovitvah. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Zoran Stevanović je 26. maja na facebooku objavil posnetek, v katerem je trdil, da peticije nimajo nobene teže, pač pa so namenjene zgolj zbiranju podatkov podpisnikov.
Pravica do peticije je ena izmed oblik neposredne demokracije, kot jo določa 45. člen ustave. V državnem zboru težko ocenjujejo učinke peticij na nadaljnje ukrepe ali spremembe, saj komisija nima pristojnosti za spremljanje njihove izvedbe. Po njihovih besedah sprejetje sklepov pogosto določajo politična razmerja in vsebina vlog, kar oceno učinkov peticij v praksi onemogoča.
V posnetku, ki ga je delil Stevanović, se je pojavil zajem zaslona javnega poziva državljanov v zvezi s sklenitvijo globalnega sporazuma o pandemijah z WHO. V državnem zboru so pojasnili, da so pobudo evidentirali in jo poslali vsem članom komisije v seznanitev, tako kot tudi ločeno elektronsko sporočilo vlagateljice, ki je prav tako zadevala sklenitev globalnega sporazuma.
Trditev, da peticije nimajo moči, po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za neutemeljeno, saj natančno ocenjevanje učinkov peticij po pojasnilih pristojne parlamentarne službe ni mogoče.
Obdelavo osebnih podatkov pri organiziranju podpisovanja peticij urejata zakon o varstvu osebnih podatkov in uredba GDPR. Po pojasnilu informacijskega pooblaščenca so organizatorji peticije upravljavci osebnih podatkov, ki morajo podpisnikom pojasniti, za kaj in za kakšen namen bodo njihovi podatki obdelani, pridobiti njihovo privolitev in dokazati, da obdelava podatkov nesorazmerno ne posega v pravice podpisnikov.
Informacijski pooblaščenec doslej v nadzorih nad ravnanjem z osebnimi podatki pri organizaciji peticij še ni ugotovil zlorab, pomanjkljivosti pa so upravljavci odpravili že med uradnimi postopki.
Trditev, da peticije služijo zgolj zbiranju osebnih podatkov, ne drži, saj je njihov osnovni namen izražanje mnenja državljanov in poskus vplivanja na odločevalce. Pristojni organ doslej ni zaznal zlorab na tem področju.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.