uredništvo Oštra

—

Člani evropskega observatorija za digitalne medije EDMO, med njimi tudi Oštro, so septembra objavili 1517 preverjanj dejstev. Med dezinformacijami so prevladovale teme, povezane z dogajanjem v Ukrajini in migracijami.

Septembra se je v primerjavi z avgustom povečalo število lažnih novic, povezanih z vojno v Ukrajini. Osrednja tema številnih dezinformacijskih kampanj so bile hibridne vojaške akcije letal in dronov, ki so preletavali ozemlje EU. Njihov cilj je bil prepričati javnost, da za vojskovanje ni odgovorna Rusija, temveč da EU oziroma Ukrajina spodbujata nadaljevanje vojne.

Obsežne proruske dezinformacijske kampanje, ki so med drugim širile strah pred morebitnim stopnjevanjem vojne, če bi zmagale proevropske politične sile, in vključevale lažne zgodbe o ukrajinskih beguncih, so ciljale tudi na volitve v Moldaviji in na Češkem. Unijo so prikazovale kot protidemokratično diktaturo, ki omejuje svobodo govora in razveljavlja volitve.

Hkrati se je nadaljeval dezinformacijski narativ, ki ukrajinskega predsednika Zelenskega prikazuje kot skorumpiranega – med drugim z viralnim, a izmišljenim televizijskim prispevkom o njegovem domnevnem bogastvu.

Evropski preverjevalci dejstev so zaznali tudi okrepitev dezinformacijske gonje proti migrantom, predvsem pripadnikom islamske veroizpovedi. Spodbudili so jo dogodki, kot je bil protimigrantski shod v Londonu, ki je obudil zgodbo o »veliki zamenjavi« – teoriji zarote, ki trdi, da skušajo politične elite evropsko in ameriško belsko prebivalstvo nadomestiti z ljudmi z drugih koncev sveta. Med lažnimi trditvami so se pojavljale zgodbe o uvedbi šeriatskega prava v Avstriji, zarotah proti belcem v ZDA ter požigih cerkva v Evropi. Islamofobne vsebine so se širile tudi v povezavi z medijskim poročanjem o Gazi in domnevnem ekstremizmu propalestinskih aktivistov.

Različna ekstremistična gibanja (proruska, proizraelska, evropska skrajnodesničarska in privrženci gibanja MAGA) imajo pogosto skupne tarče. Njihove dezinformacijske kampanje se osredotočajo na Ukrajino in ukrajinske begunce, muslimane, migrante, Evropsko unijo ali posamezne evropske države. Pri tem ne gre za neodvisne ali naključne, temveč za medsebojno prepletene narative, kar povečuje njihov vpliv ter otežuje njihovo razkrinkavanje in zajezitev.

Novinarji, povezani v EDMO, so septembra preverjali tudi trditve o podnebnih spremembah, pandemiji covida-19 ter vprašanjih, ki zadevajo skupnost LGBTQ+ in spolno identiteto. Ob izteku poletja se je število lažnih novic o podnebnih spremembah sicer precej zmanjšalo, medtem ko je število dezinformacij o drugih spremljanih temah ostalo znotraj ustaljenih okvirov.

Med 1517 primeri dezinformacij, ki jih je EDMO preverjal septembra, jih je 145 ustvarila umetna inteligenca. V dneh po atentatu na ameriškega skrajnega desničarja Charlieja Kirka so se na družbenih omrežjih začele širiti prirejene fotografije, pogosto povezane z identiteto atentatorja.

V več evropskih državah so vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, uporabili za prikaz Kirka kot »krščanskega mučenika«, ki naj bi bil pri srcu številnim znanim osebnostim z različnimi političnimi prepričanji. Ker pa je bil umorjeni znan po svojih skrajnih in polarizirajočih stališčih, je umetno ustvarjena vsebina, ki se je v dneh po njegovi smrti hitro razširjala, še dodatno zaostrila politično polarizacijo družbe.

Dezinformacije o dronih, Charlieju Kirku in Gazi preplavljajo Evropo