V predvolilnem obdobju prevladovale neresnične trditve
uredništvo Razkrinkavanja.si
—
Ekipa Razkrinkavanja.si je v predvolilnem obdobju preverila 32 trditev kandidatov za poslance, ugotovitve preverjanja pa predstavila v različnih formatih, med drugim v novem formatu – video ꞌrazkrinkihꞌ.
Foto: STA/Tamino Petelinšek
Ekipa Razkrinkavanja.si je izjave, povezane z državnozborskimi volitvami, začela redno spremljati že februarja. Med spremljanjem predvolilnega komuniciranja smo večinoma naleteli na trditve, ki jih lahko uvrstimo v dve kategoriji: napačne informacije, kot so napačni statistični podatki ali zavajajoče interpretacije podatkov, in dezinformacije.
Izstopale so trditve, ki smo jim dali oznako ne drži, zanje smo namreč na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da niso resnične. Teh je bilo 21 oziroma dobrih 63 odstotkov. Sledile so tiste, ki smo jim dali oznako siva cona, saj smo ugotovili, da držijo le delno.
Najpogosteje zastopani temi sta bili gospodarstvo in zdravstvo. V posameznih primerih smo obravnavali tudi neverodostojne informacije, povezane s kmetijstvom, zaposlovanjem v javnem sektorju, podnebnimi spremembami in reproduktivnimi pravicami žensk.
Razlog za večjo zastopanost trditev s področij gospodarstva in zdravstva so bile predvolilne kampanje, saj sta bili ti dve temi v ospredju tako pri opozicijskih kot koalicijskih strankah. Predvsem opozicija je opozarjala na domnevne napake vlade Roberta Goloba: dvig minimalne plače, odhodi slovenskih podjetij v tujino, neurejen sistem normiranih samostojnih podjetnikov in slabo reševanje energetske draginje, ki se je začela tik pred volitvami.
Podobno je bilo s trditvami, ki so se nanašale na zdravstvo. Kandidati so v povezavi s tem področjem denimo govorili o podaljševanju čakalnih vrst, noveli zakona o zdravstveni dejavnosti ter stavki sindikata zdravnikov in zobozdravnikov.
Po naših ugotovitvah se je letos velik del volilne kampanje odvijal na družbenih omrežjih. Številni kandidati so gostovali v podkastih različnih slovenskih vplivnežev brez novinarskega znanja in veščin, namesto da bi se udeležili razprav, ki so jih vodili profesionalni novinarji. Posebne dezinformacijske kampanje, ki bi kazala na organiziran poskus vplivanja na volivce, bodisi iz tujine bodisi iz Slovenije, dolgo nismo zaznali. Pojavila se je šele v zadnjem tednu pred volitvami.
Kot je znano, so se na facebooku in spletnem mestu Anti corruption 2026 pojavili tajno pridobljeni posnetki pogovorov aktualnih in nekdanjih funkcionarjev stranke Gibanje Svoboda oziroma Golobove vlade. Objava posnetkov je vzbudila burno javno razpravo o njihovi verodostojnosti in možnosti, da so bili objavljeni z namenom vplivanja na volitve. Nekatere izmed oseb na posnetkih so trdile, da so ti v celoti ali delno manipulirani z umetno inteligenco.
Na Razkrinkavanju.si smo nekaj objavljenih posnetkov posredovali neodvisni strokovni organizaciji, ki deluje pod okriljem mednarodnega zavezništva za boj proti dezinformacijam, natančneje enoti za analizo globokih ponaredkov (DAU).
DAU je dva izmed treh zvočnih posnetkov nekdanje generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković ocenila kot verodostojna. Njuna analiza je namreč pokazala, da se zvok s posnetkov v več kot 90 odstotkih ujema z naravnim človeškim glasom. Pri tretjem posnetku so bili rezultati manj enoznačni, saj je eno orodje na posnetku zaznalo višjo stopnjo navzočnosti človeškega glasu, drugo pa 56-odstotno verjetnost delne uporabe UI.
V analizo smo poslali tudi tri posnetke nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan. Orodji Hive AI in Hiya sta v analizi zvoka na prvem posnetku zaznali uporabo UI; orodje Hiya je ugotovilo kar 99-odstotno verjetnost, da je bila vsebina umetno ustvarjena. Orodje Aurigin AI je pokazalo, da je zvok na posnetku 91-odstotno pristen.
Na drugem posnetku so se pri zvoku pojavila podobna odstopanja: Hive AI in Hiya sta zaznala umetno ustvarjeno vsebino, medtem ko je Aurigin AI pokazal 92‑odstotno verjetnost, da je avdioposnetek pristen. Pri tretjem posnetku je Hive AI zvok označil za naravnega, Hiya za 95‑odstotno ustvarjenega z UI, Aurigin AI pa je zaznal 87‑odstotno verjetnost, da gre za pristen zvok.
Pri videoanalizi vseh treh posnetkov je orodje Hive AI zaznalo določene posege v vsebino z UI, in sicer vse na obrazu Švarc Pipanove.
Oštro je že 8 let delo v teku, nenehno raste in se izboljšuje. Zdaj pa potrebujemo VAS! Nam pomagate, da bomo še boljši? Izpolnite kratko anonimno anketo in nam povejte, kako. Hvala!
Projekt Kandidati pod Oštrogledom: volitve 2026 sofinancira Ministrstvo za kulturo.
