Jelinčič manipulativno o zakonu o tujcih
Avtorici: Manca Vertačnik, Nina Rozman
TRDITEV
»V četrtek, 25. 4. 2025, je Državni zbor sprejel sramoten zakon, ki ilegalnim migrantom z lahkoto omogoča dobiti dovoljenje za bivanje.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Slovenski policisti so letos do konca aprila zaznali 5781 nedovoljenih vstopov v državo. Najpogosteje so obravnavali državljane Afganistana, Bangladeša in Maroka, pri čemer je namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito izrazilo 4861 ljudi. Foto: Bor Slana/STA
Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik neparlamentarne stranke SNS, je 1. maja na facebooku med drugim trdil, da je državni zbor sprejel »sramoten zakon, ki ilegalnim migrantom z lahkoto omogoča dobiti dovoljenje za bivanje«.
Skliceval se je na novelo zakona o tujcih, ki so jo poslanci sprejeli na seji 25. aprila. Na isti seji so sprejeli tudi vsebinsko povezano novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Spremembe in dopolnitve tega zakona so bile nujne zaradi prenosa evropske direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve v nacionalno zakonodajo.
Prejšnja različica 34. člena zakona o tujcih ni izrecno določala, da mora tujec, ki vlaga prošnjo za izdajo začasnega dovoljenja za prebivanje pri pristojnem organu v Sloveniji, pri nas že imeti urejeno zakonito prebivanje. V prenovljenem 34. členu pa je to izrecno navedeno.
Po pojasnilu Urše Regvar, vodje področja azila in migracij na pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), sprememba 34. člena zakona izrecno ureja, da bodo lahko »za prvo dovoljenje za prebivanje zaprosili le tisti tujci, ki so v Sloveniji zakonito«.
Med drugim so to osebe z začasno ali mednarodno zaščito ter pod določenimi pogoji prosilci za mednarodno zaščito in zavrnjeni prosilci za tovrstno zaščito. Regvarjeva pojasnjuje, da so »vse naštete kategorije tujcev v Sloveniji zakonito«. Prvi dve na podlagi pridobljenega dovoljenja za prebivanje, drugi kategoriji pa na podlagi statusa prosilca za mednarodno zaščito.
Prosilci za mednarodno zaščito ne smejo biti kaznovani zaradi nezakonitega vstopa v državo, saj jih ščiti ženevska konvencija oziroma konvencija o statusu beguncev, ki določa, da države pogodbenice beguncev za nezakonit vstop ali bivanje na njihovem ozemlju ne smejo kaznovati, če so ti pobegnili z ogroženega območja, se takoj prijavili oblastem in pojasnili razloge za svoj prihod.
Po besedah Urše Regvar je nezakonit vstop v državo resda praviloma razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje. Policija tujcem, ki se zadržujejo v Sloveniji brez pravne podlage (če na primer niso zaprosili za azil), namreč izda odločbo o vrnitvi v drugo državo. Če vrnitev ni mogoča, pa tujci, ki izpolnjujejo pogoje, vendarle lahko zaprosijo za dovolitev zadrževanja.
Kot je pojasnila sogovornica, lahko tujci potem po dveh letih prebivanja na podlagi dovolitve zadrževanja – ta jim »v resnici daje le pravico, da so v Sloveniji«, ne pa tudi možnosti zaposlitve – zaprosijo za prvo dovoljenje za prebivanje.
Opozorila je, da je pridobitev dovoljenja za zadrževanje, zatem pa dovoljenja za prebivanje po tej pravni poti v praksi izredno zahtevna. Posledično si bivanje v Sloveniji tako uredi zelo malo tujcev. Večinoma gre za izbrisane, čeprav tudi ti težko izpolnijo zahtevane pogoje.
Po pojasnilu Regvarjeve lahko tujci, četudi so nezakonito vstopili v državo, tudi v nekaterih drugih primerih pridobijo dovoljenje za prebivanje. To denimo velja za upravičence do združevanja družine. Po evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic ima namreč vsakdo »pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja«.
Slovensko ustavno sodišče je lani februarja odločilo, da država sicer nima splošne obveznosti dovoliti združitev družine na svojem ozemlju, ne glede na to pa lahko zavrnitev bivanja ali izgon posameznika v konkretnih primerih predstavlja poseg v to pravico.
Država ima po navedbi sodišča negativno obveznost, da tujca ne izžene, oziroma pozitivno, da mu omogoči vstop in bivanje, kadar je to nujno za spoštovanje pravice do družinskega ali zasebnega življenja.
Urša Regvar je ocenila, da ta človekova pravica prevlada nad pogojem zakonitosti vstopa v državo. Na podlagi sodne prakse evropskega sodišča za človekove pravice »se dovoljenje za prebivanje zaradi združitve z družino ne sme zavrniti izključno zaradi nezakonitega vstopa v državo«, je pojasnila.
Novela zakona o tujcih združitev družinskih članov omogoča širšemu krogu tujcev, ne glede na dolžino njihovega bivanja v Sloveniji ali vrsto dovoljenja za prebivanje. Prej so to pravico imeli imetniki dovoljenja za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve (modre karte EU), raziskovalnega dela, študija, začasne zaposlitve ali premestitve znotraj podjetja, pa tudi tisti, ki jim je bilo dovoljenje za prebivanje izdano v interesu države.
Po novem so do združitve družine upravičeni tudi digitalni nomadi, tujci slovenskega rodu do drugega kolena z rezidentskim statusom v EU ter osebe, ki so pred pridobitvijo dovoljenja za prebivanje v Sloveniji živele pod začasno zaščito.
Podobni stališči kot predsednik SNS Jelinčič sta izrazila nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in Zala Klopčič, predsednica nevladne organizacije Nova smer, ki v opisu svojega delovanja trdi, da povezuje mlade državljane in si »prizadeva za vrnitev normalnosti«.
Lahovnik je 29. aprila na družbenem omrežju X trdil, da bo tujec, ki je nezakonito vstopil v Slovenijo, po novem tu lahko zaprosil za azil in se zaposlil v NVO, s tem pa si zagotovil pravico do bivanja v državi. Klopčičeva pa je v videoposnetku na facebooku opozorila, da spremenjeni zakon prosilcem za azil, četudi so jim prošnjo zavrnili, omogoča, da ostanejo v Sloveniji, če imajo tukaj sklenjeno zaposlitev.
Novela ZZSDT pa med drugim uvaja novost, ki tujcem, ki še nimajo izkaznice dovoljenja za prebivanje, a v Sloveniji zakonito prebivajo na podlagi drugih okoliščin, kot so družinsko življenje, študij in podobno, omogoča zaposlitev še pred izdajo te izkaznice. Dotlej za zaposlitev zadostujeta veljavno dovoljenje za začasno prebivanje in ꞌinformativni listꞌ – posebno potrdilo, ki ga izdaja zavod za zaposlovanje.
Jelinčiča smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik neparlamentarne stranke SNS, je 1. maja na facebooku med drugim trdil, da je državni zbor sprejel »sramoten zakon, ki ilegalnim migrantom z lahkoto omogoča dobiti dovoljenje za bivanje«. Skliceval se je na novelo zakona o tujcih, ki so jo poslanci sprejeli 25. aprila.
Prejšnja različica zakona o tujcih ni izrecno določala, da mora tujec ob vložitvi prošnje za začasno dovoljenje za bivanje v Sloveniji biti zakonito v državi. V spremenjenem 34. členu zakona pa je zdaj to izrecno navedeno.
Kot pojasnjuje Urša Regvar s PIC, bodo prvo dovoljenje za prebivanje lahko dobili le tujci, ki zakonito bivajo v Sloveniji, torej tudi osebe z začasno ali mednarodno zaščito, pod določenimi pogoji pa tudi prosilci za mednarodno zaščito in zavrnjeni prosilci. Vse te skupine imajo urejen pravni status, ki jim omogoča zakonito prebivanje v državi – bodisi na podlagi dovoljenja za prebivanje bodisi na podlagi prošnje za mednarodno zaščito.
Prosilci za mednarodno zaščito, ki jih varuje ženevska konvencija, in upravičenci do združevanja družine po evropski konvenciji o človekovih pravicah zaradi nezakonitega vstopa v državo ne smejo biti kaznovani, torej lahko pridobijo dovoljenje za prebivanje, čeprav so v državo vstopili nezakonito.
Prenovljeni zakon izrecno določa, da mora tujec, ki prošnjo za začasno dovoljenje za prebivanje vlaga pri pristojnem organu v Sloveniji, že imeti podlago za zakonito prebivanje v državi. Zakon v tem smislu ureja vrsto različnih pravnih položajev, v katerih se po prihodu v državo znajdejo tujci.
Trditev, da je državni zbor sprejel »sramoten zakon, ki ilegalnim migrantom z lahkoto omogoča dobiti dovoljenje za bivanje«, je manipulativna.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.