Logarjeva trditev o hrambi slovenske glasbene dediščine ne drži
Avtor: Aljaž Primožič
TRDITEV
»Od osamosvojitve do danes nismo uspeli narediti nič za hrambo glasbene kulture naroda.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih Eurobarometra za lani 64 odstotkov Slovencev meni, da je kulturna dediščina zelo pomembna za državo. Foto: Daniel Novakovič/STA
Predsednik stranke Demokrati Anže Logar je 18. marca na facebooku trdil, da »od osamosvojitve do danes nismo uspeli narediti nič za hrambo glasbene kulture naroda«. Trditev je podal ob srečanju s Simonom Golobičem, zasebnim arhivarjem narodnozabavne glasbe.
Etnomuzikolog David Verbuč z oddelka za muzikologijo na ljubljanski filozofski fakulteti je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je v Sloveniji veliko različnih ustanov, društev in pobud, katerih osrednje dejavnosti so ohranjanje, arhiviranje, raziskovanje, promoviranje in objavljanje raznovrstnih oblik glasbene dediščine. Poudaril je, da jih je večina državnih ali delujejo s podporo države.
Verbuč meni, da je »v smislu raziskovanja in ohranjanja glasbene dediščine na Slovenskem zelo dobro poskrbljeno prav na vseh glasbenih področjih«. Največ pozornosti je namenjene ljudski, klasični in sakralni glasbi, v zadnjih desetletjih pa tudi popularni glasbi in glasbam manjšin.
Pojasnil je, da se z ohranjanjem glasbene dediščine ukvarja več institucij, od raziskovalnih, ki delujejo v okviru ZRC SAZU in Univerze v Ljubljani, do organizacij, ki skrbijo za promocijo, produkcijo in arhiviranje glasbe, med njimi slovenski glasbenoinformacijski center, društvo slovenskih skladateljev in javni sklad za kulturne dejavnosti.
Po njegovem mnenju je Logarjeva izjava zavajajoča in strokovno neutemeljena, saj »se Logar v svoji izjavi na žalost ne ozira na dognanja stroke in dejanske dejavnosti na področju raziskovanja in ohranjanja glasbene dediščine na Slovenskem«.
Obrnili smo se tudi na nekaj glavnih kulturnih ustanov glede konkretnih projektov, ki so jih izvedle na področju ohranjanja glasbene dediščine.
V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so pojasnili, da že več kot dvajset let kontinuirano digitalizirajo glasbeno gradivo ter skrbijo za trajno ohranjanje in dostopnost zvočnih zapisov. Njihova glasbena zbirka, ki deluje od leta 1948, danes obsega čez 300.000 enot, povezanih s slovensko glasbeno dediščino.
Do leta 2022 so tako digitalizirali več kot 3500 gramofonskih plošč in zvočnih kaset, hkrati pa hranijo obsežno zbirko z več kot 25.000 enotami slovenskih glasbenih izdaj. Poleg tega NUK zbira obvezne izvode glasbenih publikacij in rokopisnega gradiva slovenskih ustvarjalcev, s čimer zagotavlja ohranjanje celotnega spektra slovenske glasbene dediščine.
Slovenski etnografski muzej (SEM) skrbi za ohranjanje glasbene dediščine že od ustanovitve, posebej pa so dejavnosti okrepili v zadnjih desetletjih. Leta 2006 so namreč stalni zbirki dodali sklop o ljudski glasbi, pripravili pa so tudi več razstav s poudarkom na slovenski glasbeni dediščini.
Poleg tega SEM od leta 2011 opravlja vlogo nacionalnega koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, kar pomeni, da zbira pobude, pripravlja strokovno gradivo in predloge ter koordinira vpis enot glasbene dediščine v nacionalni register. Vanj so od leta 2012 vpisali različne oblike ljudske glasbe, godčevstva, petja, igranja tradicionalnih inštrumentov ter specifične glasbene prakse, kot so narodnozabavna glasba, tamburaštvo, petje partizanskih pesmi in džezovsko igranje.
Predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU Mojca Kovačič je pojasnila, da je hramba kulturne dediščine njihova temeljna strokovna usmeritev, ki ni odvisna od političnih ukrepov. Ukvarjajo se s pridobivanjem gradiva, digitalizacijo rokopisnih, zvočnih in vizualnih zbirk ter urejanjem zbirk in omogočanjem javnega dostopa. Predstojnica je poudarila, da so te aktivnosti stalne in širši javnosti omogočajo dostop do digitaliziranega gradiva.
Anžeta Logarja smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Anže Logar je 18. marca na facebooku trdil, da državi od osamosvojitve za hrambo glasbene kulturne dediščine »ni uspelo storiti nič«.
Etnomuzikolog David Verbuč z ljubljanske filozofske fakultete je pojasnil, da v Sloveniji deluje široka mreža državnih in državno podprtih institucij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, ohranjanjem, arhiviranjem in promocijo glasbene dediščine, pri čemer je po njegovem mnenju za to področje na splošno dobro poskrbljeno.
V Narodni in univerzitetni knjižnici so pojasnili, da v okviru glasbene zbirke že več kot dvajset let kontinuirano digitalizirajo glasbeno gradivo, v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) pa poleg stalne razstave o ljudski glasbi pripravljajo tudi občasne razstave na temo glasbene dediščine.
SEM poleg tega opravlja vlogo nacionalnega koordinatorja za vpis različnih glasbenih praks v register nesnovne kulturne dediščine. V zadnjih 14 letih so vanj vpisali različne enote glasbene dediščine, med njimi različne oblike ljudske glasbe, narodnozabavno glasbo in džezovsko igranje.
Glasbeno dediščino raziskujejo tudi na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer hramba glasbene kulture poteka kontinuirano, s pridobivanjem in digitalizacijo gradiva, in ni odvisna od političnih ukrepov.
Trditev, da v zvezi s hrambo glasbene kulturne dediščine od osamosvojitve države ni bilo narejeno nič, ne drži. Podatki javnih zavodov, arhivov in raziskovalnih ustanov dokazujejo več desetletij aktivnega zbiranja, arhiviranja in digitalizacije slovenske glasbene dediščine.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.