Ne drži, da 76 odstotkov priseljencev nima izobrazbe
Avtorica: Anđela Makitan
TRDITEV
»76 odstotkov tistih, ki pridejo noter [v Slovenijo], nima nobene izobrazbe.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Največ tujcev se je leta 2024 v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine. Med drugimi najpogostejšimi izvornimi državami so bili Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Ukrajina. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Tomaž Štih, finančni analitik in nekdanji programski tajnik neparlamentarne stranke Državljanska lista, je 22. februarja v oddaji Vroča tema na portalu Domovina med drugim trdil, da večina, to je 76 odstotkov, tistih, ki prihajajo v Slovenijo, nima nobene izobrazbe.
Trditev je podal v odzivu na voditeljičin komentar, da v primerjavi z mladimi v Sloveniji »ti, ki vanjo prihajajo, stanovanje in zdravstvo dobijo takoj«. Ob tem ga je voditeljica vprašala tudi, ali se strinja z napovedano deportacijo.
Poslanec SDS Žan Mahnič je namreč 3. februarja na seji državnega zbora dejal, da bo SDS, če zmaga na volitvah, ustanovila »urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, dvema avtobusoma in pa 20 policijskimi specialci«. Vsi, ki so nezakonito prestopili slovensko mejo, »bodo pač morali oditi nazaj, skladno z uredbami, ki jih imamo«.
Iz konteksta Štihove trditve je očitno, da je govoril o tujcih, zato se v članku sklicujemo na podatke statističnega urada (Surs), ki se nanašajo na izobrazbo tujih državljanov, ki so se priselili v Slovenijo.
Na Sursu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da med prebivalce brez izobrazbe »štejejo tiste, ki niso bili nikoli vključeni v osnovno šolo«. Dodali so, da večina teh pripada starejši generaciji, ki je odraščala v času, ko osebe s posebnimi potrebami še niso bile vključene v izobraževalni sistem.
Po zadnjih dostopnih podatkih Sursa, ki se nanašajo na leto 2024, se je v Slovenijo tedaj priselilo 24.825 tujih državljanov, starih 15 let ali več. Med njimi je bilo 8585 ljudi z osnovnošolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe. V to kategorijo so vključeni tudi tisti brez kakršnekoli izobrazbe.
Podatki za obdobje 2011–2024 kažejo, da delež priseljenih tujih državljanov z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo nikoli ni presegel 76 odstotkov. Delež priseljencev, ki spadajo v to izobrazbeno kategorijo, je bil najvišji leta 2011, ko je znašal 40 odstotkov. Kot so pojasnili na Sursu, v vseh letih sicer prevladujejo tisti s srednješolsko izobrazbo.
Na vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov so pojasnili, da »ima večina oseb, ki zaprosijo za mednarodno zaščito v Sloveniji, osnovnošolsko izobrazbo«. Natančnega deleža takih prosilcev nimajo, saj vloge prosilcev za mednarodno zaščito, vključno z izjavami o doseženi stopnji izobrazbe, obravnavajo na ministrstvu za notranje zadeve, urad pa statistike o tem ne vodi.
Urad sicer za državljane tretjih držav, osebe z začasno zaščito in tiste s priznano mednarodno zaščito zagotavlja brezplačne tečaje slovenskega jezika in druge integracijske programe. Te za prosilce za mednarodno zaščito izvajajo tudi v azilnem domu.
Po odredbi o določitvi dejavnosti in poklicev, v katerih se lahko tujci hitreje zaposlujejo, ki velja od 6. decembra lani in bo prenehala veljati 30. aprila letos, se tujci sicer na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje in soglasja zavoda za zaposlovanje lahko zaposlijo v šestih dejavnostih, določenih v odredbi. Med temi so kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, predelovalna dejavnost, gradbeništvo, prevoz in skladiščenje, računalniško programiranje, svetovanje, zdravstvo in socialno varstvo.
Tomaža Štiha smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Finančni analitik in nekdanji programski tajnik neparlamentarne stranke Državljanska lista Tomaž Štih je 22. februarja v oddaji Vroča tema na portalu Domovina med drugim trdil, da 76 odstotkov tistih, ki pridejo v Slovenijo, nima nobene izobrazbe.
Ker je iz konteksta Štihove izjave očitno, da je govoril o tujcih, smo se na Razkrinkavanju.si osredotočili na podatke statističnega urada (Surs) o izobrazbeni strukturi priseljenih tujih državljanov.
Na Sursu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da delež priseljenih tujih državljanov z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo med letoma 2011 in 2024 nikoli ni dosegel 76 odstotkov. Najvišji je bil leta 2011, ko je znašal 40 odstotkov.
Na vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov so pojasnili, da ima večina prosilcev za mednarodno zaščito osnovnošolsko izobrazbo. Natančnega deleža takih prosilcev nimajo, saj vloge prosilcev za mednarodno zaščito, vključno z izjavami o doseženi stopnji izobrazbe, obravnavajo na ministrstvu za notranje zadeve. Urad statistike o tem ne vodi.
Kot so dodali, urad za državljane tretjih držav, osebe z začasno in priznano mednarodno zaščito zagotavlja brezplačne tečaje slovenskega jezika ter druge integracijske programe.
Trditev, da 76 odstotkov tistih, ki pridejo v Slovenijo, »nima nobene izobrazbe«, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.