Ne drži, da civilne organizacije, ki »jih financira vlada«, niso NVO
Avtor: Aljaž Primožič
TRDITEV
»Organizacija ali društvo, ki se ukvarja s politiko in je financirano od vlade, ni nevladna organizacija. To je provladna, politična organizacija.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Po podatkih centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij je bilo 1. marca v Sloveniji registriranih več kot 27 tisoč NVO. Foto: Daniel Novakovič/STA
Predsednik SDS Janez Janša je 2. marca v oddaji Pogovori o prihodnosti na televizijskem programu Veseljak Golica med drugim trdil, da organizacije, ki se ukvarjajo s političnimi temami in »jih financira vlada«, niso nevladne organizacije (NVO), saj da so provladne in politične.
Pravni položaj nevladnih organizacij v Sloveniji ureja zakon o nevladnih organizacijah, veljaven od aprila 2018, ki NVO opredeljuje kot pravno osebo zasebnega prava s sedežem v Sloveniji, ki so jo ustanovile fizične ali pravne osebe.
Med NVO ne sodijo politične stranke, cerkve, druge verske skupnosti, sindikati in zbornice. Izjemoma je NVO lahko organizacija, ki jo je ustanovila študentska organizacija. Enako velja za pravno osebo, ki je sestavni del registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, če njena glavna dejavnost ni verska. Prav tako organizacija ni nevladna, če jo ustanovi politična stranka.
Zakon določa, da mora NVO delovati nepridobitno, neprofitno in neodvisno od drugih subjektov. Ne sme torej delovati dobičkonosno oziroma mora presežek prihodkov porabiti izključno za svoje cilje, ne da bi se ta delil med ustanovitelje ali člane organizacije. V ničemer ne omejuje vsebinskega obsega ali tem, s katerimi se NVO sme ukvarjati.
Kot je opredeljeno v tem zakonu, je organizacija neodvisna, če predstavniki države, politike ali gospodarstva v njenih vodstvenih in nadzornih organih nimajo odločilnega vpliva oziroma imajo manj kot četrtino glasov.
Ustavno sodišče je januarja lani sprejelo odločbo, ki sicer zadeva zakon o zaščiti živali, a priznava pomembnost delovanja NVO. Te po presoji ustavnega sodišča »lahko na različne načine varujejo javne interese«.
Ustavni sodnik Rok Svetlič je v odklonilnem ločenem mnenju o odločbi, ki se mu je pridružil ustavni sodnik Klemen Jaklič, pojasnil, da so NVO združenja, v katerih posamezniki v skladu z 42. členom ustave uresničujejo ustavno pravico do združevanja. Po Svetličevi presoji gre pri NVO za prostovoljna, vrednostno motivirana združenja, ki imajo v demokratični družbi pomembno vlogo družbene kritike in pogosto spodbujajo nove zakonodajne rešitve.
Nekdanji ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča Lovro Šturm je leta 2002 v komentarju k omenjenemu členu ustave pravico do združevanja označil za temeljno človekovo pravico, ki posameznikom omogoča izražanje mnenj, oblikovanje politične volje in različne oblike samoorganiziranja na različnih področjih družbenega življenja.
Nejc Brezovar, docent za upravno pravo in pravo javne uprave z ljubljanske fakultete za upravo, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da zakon NVO omejuje predvsem organizacijsko. »Zakon o nevladnih organizacijah ne omejuje ꞌvsebinskegaꞌ političnega delovanja NVO; te se lahko ukvarjajo z zagovorništvom in sodelujejo v javnih razpravah o različnih, tudi družbeno-političnih temah.« Sodelovanje v političnih razpravah ali zagovorništvu v demokratični in pluralni družbi je tudi eden izmed namenov tovrstnih organizacij.
Brezovar je opozoril, da dokler organizacija ohranja svojo neodvisnost, nepridobitnost in se – v nasprotju s političnimi strankami – ne poteguje za oblast ali nastopa na volitvah, praviloma ni pravnega tveganja zaradi ukvarjanja z aktualnimi političnimi temami.
Na centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) so uredništvu pojasnili, da podatkov o deležu slovenskih NVO, ki se ukvarjajo s političnimi vsebinami ali zagovorništvom, nimajo oziroma jih po njihovem vedenju nima nihče.
Po mnenju CNVOS ukvarjanje s političnimi vsebinami ali zagovorništvom pomeni na državni ali lokalni ravni predstaviti kakršnekoli pobude, povezane s politikami. »Politično in zagovorniško delovati pomeni že, če lokalno nogometno društvo županu reče, da potrebuje več denarja za nogometno igrišče, da lahko več otrok vključi v svoje programe in s tem poskrbi, da bodo manj pred ekrani.«
Po njihovem pojasnilu je osnovna opredelitev politike »odločanje o tem, kako bomo skupaj živeli in kam gre naš skupni denar, zbran z davki«.
Kot so ocenili, se s politiko in zagovorništvom do neke mere »ukvarja tako rekoč prav vsaka slovenska NVO«, tudi denimo gasilska društva, ki se konec leta pogajajo o tem, koliko denarja bodo za gasilsko službo dobila od občine.
NVO lahko po zakonu pridobi status, da deluje v javnem interesu, če njeno delovanje presega interese njenih članov ali ustanoviteljev in je splošno koristno za družbo. Ta status lahko pridobijo organizacije, ki delujejo na področjih, kot so kultura, izobraževanje, socialno varstvo, človekove pravice, varstvo okolja, humanitarna dejavnost, mladina, šport in znanost.
Organizacija lahko tovrsten status pridobi tudi na več področjih hkrati. Za njegovo pridobitev mora med drugim delovati vsaj dve leti, izkazati pomembne dosežke na svojem področju ter dokazati, da sredstva večinoma uporablja za dejavnosti v javnem interesu. Poleg tega ne sme biti v postopku stečaja ali likvidacije, prav tako ne sme biti pravnomočno kaznovana za hujše prekrške ali kazniva dejanja.
Po podatkih agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ki jih je uredništvu posredoval CNVOS, se največ NVO v javnem interesu, to je 1828, ukvarja s športnimi dejavnostmi. Z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami pa se jih ukvarja 1825, med temi so predvsem gasilska društva in zveze.
Področni zakon predvideva tudi različne oblike javnega financiranja in podpore teh organizacij. Med drugim določa, da država načrtuje razvoj nevladnega sektorja in njegovo financiranje, vlada pa mora sprejeti petletno strategijo razvoja NVO, ki med drugim vsebuje ukrepe za sodelovanje države s temi organizacijami in omogočanje njihovega dolgoročnega financiranja.
Zakon predvideva delovanje sklada za razvoj NVO, iz katerega se financirajo projekti in programi teh organizacij, sredstva pa razdeljuje na javnih razpisih, praviloma vsaj enkrat na leto. Med vire financiranja sklada sodi tudi del dohodnine, ki je davčni zavezanci niso namenili drugim splošnokoristnim organizacijam, političnim strankam ali sindikatom. NVO s statusom delovanja v javnem interesu imajo na javnih razpisih lahko prednost pri pridobitvi sredstev iz državnega proračuna.
Po podatkih CNVOS so NVO v javnem interesu leta 2024 prejele 57,23 odstotka sredstev, ki so jih ministrstva nakazala nevladnim organizacijam. Vlada je v tem letu za financiranje NVO sicer namenila dobrih 350 milijonov evrov.
Janeza Janšo smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Predsednik SDS Janez Janša je 2. marca v oddaji Pogovori o prihodnosti trdil, da organizacije, ki se ukvarjajo s političnimi vprašanji in jih financira vlada, niso nevladne organizacije (NVO), temveč so provladne in politične.
V Sloveniji pravni okvir za NVO predstavlja zakon o nevladnih organizacijah, veljaven od aprila 2018, po katerem organizacija ne more biti nevladna, če jo ustanovi politična stranka. Med NVO prav tako ne sodijo politične stranke, cerkve, druge verske skupnosti, sindikati in zbornice.
Zakon še določa, da NVO ne sme ustvarjati dobička, presežek sredstev pa mora porabiti za svoje cilje, pri čemer mora biti neodvisna od državnih, političnih ali gospodarskih predstavnikov.
Nejc Brezovar z ljubljanske fakultete za upravo je pojasnil, da so zakonske omejitve za NVO predvsem organizacijske narave in tovrstnim organizacijam ne prepovedujejo posameznih vsebinskih dejavnosti. Poudaril je, da jim zakon ne preprečuje sodelovanja v političnih debatah ali v zagovorniških dejavnostih.
Financiranje NVO po zakonu poteka predvsem prek sklada za razvoj NVO, ki je opredeljen v zakonu. Ta sredstva organizacijam podeljuje prek javnih razpisov, običajno vsaj enkrat na leto.
Trditev Janeza Janše, da organizacije, ki se ukvarjajo s političnimi temami in »jih financira vlada«, ne morejo biti nevladne, saj so provladne in politične, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).