Ni dokazov, da učenje o LGBTQ vpliva na spolno usmerjenost

Avtorica: Nina Rozman

 

TRDITEV

»To [LGBT-vsebine] znajo učiti na neverjetno za otroke privlačen način in zelo veliko otrok, po nekaterih podatkih celo 40 odstotkov, jim nasede.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Demokracija.si


 
 

Po mnenju zaslužne profesorice na fakulteti za družbene vede Tanje Rener, ki je poučevala sociologijo spolov ter študije mladine in utopistike, bi morali o LGBTQ-vsebinah v šolah govoriti s spoštovanjem do drugačnih, ki nikogar ne ogrožajo. Foto: Andreja Seršen/STA

Nekdanji vodja sektorja za demografijo na istoimenskem vladnem uradu in predsednik neparlamentarne stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc je v intervjuju, ki ga je 6. avgusta objavil portal tednika Demokracija, dejal, da zelo veliko, »po nekaterih podatkih celo 40 odstotkov otrok« zaradi učenja o LGBT-vsebinah v šoli razvije spolno usmerjenost oziroma identiteto LGBT.

Na vprašanje Razkrinkavanja.si, kaj to pomeni, ni odgovoril. 

V izjavi za Demokracijo se je Primc sicer skliceval na prispevek ameriškega portala Newsweek, ki je 20. oktobra lani poročal, da se 30 odstotkov Američanov, rojenih med letoma 1984 in 2002, identificira kot LGBTQ, med Američani, starimi od 18 do 24 let, pa je takih 39 odstotkov. 

Newsweek je kot vir podatkov navedel raziskavo ameriškega krščanskega raziskovalca in profesorja Georgea Barne, ki trenutno deluje kot izvršni direktor Ameriškega inštituta za kulturo in vero ter predsednik organizacije za razvoj vere Metaformation.

Primc je trdil, da otroci spolno usmerjenost oziroma identiteto LGBTQ razvijejo zaradi učenja o LGBT-vsebinah v šoli, toda raziskava, s katero je izjavo utemeljil, te povezave ni ne ugotovila ne omenila.

Teme LGBTQ še vedno stigmatizirane

Pregledni članek nemških avtorjev, leta 2017 objavljen v recenzirani znanstveni reviji Educational Research Review, je pokazal, da »otroci, izobraženi o raznolikosti človeške spolnosti in spolnih identitet, verjetno ne bodo postali homoseksualci, biseksualci ali transspolne osebe«.

Avtorja raziskave, strokovnjaka za pedagogiko, sta ugotovila, da je poučevanje vključujoče spolne vzgoje za šolajoče se otroke zelo koristno, saj prispeva k varnejšemu in prijetnejšemu šolskemu ozračju. To je še toliko bolj pomembno za otroke iz skupnosti LGBTQ.

Roman Kuhar, profesor sociologije in nosilec predmetov sociologija spola in spolnosti ter uvod v gejevske in lezbične študije na ljubljanski filozofski fakulteti, je dejal, da ne pozna raziskave, ki bi potrjevala, da poučevanje otrok o vprašanjih LGBTQ vpliva na oblikovanje njihove spolne usmerjenosti.

»Zgolj dejstvo, da otroci v šoli spoznavajo svet, v katerem živijo in katerega del so tudi osebe LGBTQ, ne pomeni, da bodo zaradi tega razvili istospolno usmerjenost. Obravnava teh vprašanj v šoli nanje vpliva povsem enako kot obravnava drugih,« je pojasnil za Razkrinkavanje.si.

Dejal je, da spolne usmerjenosti ni mogoče pojasnjevati tako poenostavljeno, kot to počne Aleš Primc. »To je tako, kot če bi trdili, da bodo dečki razvili žensko spolno identiteto, če jim bodo v šoli predavali o pisateljicah, znanstvenicah, že samo o tem, da na tem svetu obstajajo ženske – in seveda nasprotno.«

Tanja Rener, zaslužna profesorica na fakulteti za družbene vede, ki je med drugim strokovnjakinja za študije mladine in sociologijo spolov, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da učenje o vprašanjih LGBTQ ne more sprožiti spolne usmerjenosti ali identitete. »Dober učitelj ali učiteljica in zanimiva tematika lahko pri učenkah in učencih sprožita radovednost in željo po še več informacijah, lahko širita obzorje in napenjata duha, kaj drugega pa ne.«

Po njeni oceni bi moralo biti izobraževanje o LGBTQ-temah nujna sestavina šolskih učnih načrtov, saj mlade zanimajo, a so še vedno stigmatizirane, ljudje z nebinarno identiteto pa so še naprej diskriminirani.

Demokracijo.si in Aleša Primca smo seznanili z ugotovitvami Razkrinkavanja.si. Njuna odziva bomo objavili, ko ju prejmemo.

Dopolnilo, 1. 9.:

Po objavi članka smo od Aleša Primca prejeli odziv na naše ugotovitve. V njem je vztrajal pri svoji trditvi, da se je število LGBTQ otrok povečalo zaradi izobraževanja o tovrstnih temah, vendar ni navedel virov morebitnih raziskav, ki bi to potrjevale.

 

S K L E P

Nekdanji vodja sektorja za demografijo na istoimenskem vladnem uradu in predsednik neparlamentarne stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc je v intervjuju, ki ga je 6. avgusta objavil portal tednika Demokracija, izjavil, da »celo 40 odstotkov otrok« zaradi učenja o LGBT-vsebinah v šoli razvije spolno usmerjenost oziroma identiteto LGBT.

Pri tem se je skliceval na prispevek ameriškega portala Newsweek, ki je oktobra lani poročal, da se po rezultatih raziskave ameriškega raziskovalca in profesorja Georgea Barne 30 odstotkov Američanov, rojenih med letoma 1984 in 2002, identificira kot LGBTQ. Med tistimi, ki so bili v času raziskave stari od 18 do 24 let, je bilo takih 39 odstotkov.

Toda Barna izobraževanja anketirancev o LGBTQ-vsebinah v raziskavi ni povezal z njihovo spolno usmeritvijo. 

Poleg tega sta nemška avtorja v preglednem članku o spolni vzgoji v šolah, ki vključuje LGBTQ-teme, iz leta 2017 pokazala, da se otroci zaradi izobraževanja o raznolikosti človeške spolnosti in spolnih identitet pozneje verjetno ne bodo identificirali kot homoseksualci, biseksualci ali transspolne osebe.

Profesor sociologije spola in spolnosti na ljubljanski filozofski fakulteti Roman Kuhar pravi, da ne pozna raziskave, ki bi dokazovala, da učenje o LGBTQ-temah sproži oblikovanje istospolne usmerjenosti ali identitete. Tako meni tudi zaslužna profesorica na fakulteti za družbene vede ter strokovnjakinja za študije mladine in sociologijo spolov Tanja Rener.

Trditev Aleša Primca, da zelo veliko, po nekaterih podatkih celo 40 odstotkov otrok spolno usmerjenost oziroma identiteto LGBT razvije zaradi učenja o LGBT-vsebinah v šoli, ne drži.

 

Parlamentarka

Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.


Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij