Oštrogled: kandidati zavajajoče o EU in BDP
Razkrinkavanje.si
—
Novinarji in novinarke projekta Razkrinkavanje.si so v sredo med predvolilnim soočenjem na 1. programu Radia Slovenija drugič v volilnem letu 2026 v živo preverjali verodostojnost trditev kandidatov. Hitre ocene trditev smo včeraj objavili na družbenih omrežjih, danes pa objavljamo nekoliko daljšo analizo.
Na drugem predvolilnem soočenju na radiu Prvi so sodelovali Vlado Dimovski, Jasmin Feratović, Matevž Frangež, Dan Juvan, Jožef Horvat in Zoran Stevanović. Foto: RTV 365, posnetek zaslona Foto: RTV 365 – posnetek zaslona
Jasmin Feratović, Pirati
»[Kako deluje evropska komisija v tem trenutku?] Predsednica ni izvoljena, ampak je njeno imenovanje produkt dogovorov ustaljenih strank v Bruslju.«
Predsednik stranke Pirati Jasmin Feratović je na včerajšnjem soočenju trdil, da predsednica evropske komisije ni izvoljena, temveč je njeno imenovanje produkt dogovorov »ustaljenih strank v Bruslju«.
Trditev je podal v odgovoru na voditeljičino vprašanje, ali Pirati podpirajo povezovanje držav evropske skupnosti na področju kapitalske in obrambne unije.
Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji držav in vlad EU, evropskemu parlamentu vsakih pet let predlaga kandidata ali kandidatko za predsednika evropske komisije, običajno iz vrst najmočnejše politične skupine v parlamentu. Kandidat je izvoljen, če ga evroposlanci podprejo z absolutno večino.
Aktualna predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je bila na ta položaj prvič izvoljena 16. julija 2019, vnovič pa 18. julija 2024.
Feratović je v odzivu pojasnil, da je naredil napako. »Želel sem reči, da je niso izvolili neposredno volivci, ampak sem se nerodno izrazil.«
Trditev označujemo za šlamparijo, saj je kandidat priznal, da je storil napako.
Jožef Horvat, NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
»Vidimo, da nam v zadnjih štirih letih BDP konstantno pada.«
Jožef Horvat, kandidat na listi NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča, je trdil, da »vidimo, da nam v zadnjih štirih letih BDP konstantno pada«.
Trditev je podal v odgovoru na voditeljičino vprašanje o tem, katere panoge in pristope v gospodarstvu bi morala država podpreti.
Nominalni BDP se v obdobju 2022–2025 po podatkih Sursa ni zniževal, temveč je naraščal. Tudi drugi relevantni kazalci statističnega urada o bruto domačem proizvodu, denimo aktualne vrednosti BDP v milijonih evrov in BDP na prebivalca v evrih, kažejo, da se je ta v zadnjih štirih letih povečeval.
Po podatkih Umarja je realna rast BDP v obdobju 2022–2025 nihala. Po upočasnitvi v letih 2022 in 2023 se je rast v naslednjem obdobju okrepila, v letih 2024 in 2025 pa se je vnovič upočasnila.
Trditev ne drži.
V službi za odnose z javnostmi stranke NSi so pojasnili, da poslanec Horvat v trditvi, ki jo je podal, ni mislil na nominalno rast BDP, ampak na spremembe BDP v primerjavi s prejšnjimi leti: »Sicer ne bi omenjal nevarnosti recesije, ki nastopi, če v dveh zaporednih četrtletjih beležimo padanje BDP.« Posredovali so tudi podatke, ki prikazujejo upočasnjeno realno rast BDP, in podatke o podpovprečni rasti BDP v primerjavi z evropskim povprečjem.
Ocene iz časa soočenja ne bomo spremenili, saj v pojasnilu niso utemeljili, da slovenski BDP v zadnjih štirih letih konstantno pada, kot je trdil Horvat, temveč da počasi ali podpovprečno raste.
Vlado Dimovski, Zeleni Slovenije in Stranka generacij
»Ko smo [v družbi] sedmih držav vstopali v EU, mislim, da smo morali zapreti v tistem času 24 poglavij.«
Predsednik neparlamentarne Stranke generacij Vlado Dimovski je na soočenju na vprašanje o podpori vstopa Ukrajine v EU odgovoril, da meni, da je morala Slovenija pred vstopom v Evropsko unijo s še sedmimi državami zapreti 24 poglavij.
Evropski svet je glede na arhivsko spletno mesto vladnega urada za komuniciranje decembra 1997 sprejel priporočilo evropske komisije, naj se uradno začnejo pogajanja s šestimi državami, med katerimi je bila tudi Slovenija.
Slovenija je pristopna pogajanja z EU začela 31. marca 1998 in končala 13. decembra 2002, kažejo podatki brošure vladnega urada za informiranje iz leta 2003. Do maja 2004 je poleg Slovenije pristopna pogajanja končalo in bilo po oceni evropskega sveta na članstvo pripravljenih še devet drugih drža
Raziskovalno-dokumentacijski sektor državnega zbora je pojasnil, da je slovenska vlada za pogajanja imenovala ožjo 10-člansko skupino strokovnjakov, ki jo je vodil Janez Potočnik, in 31 delovnih skupin za pogajanja o prav toliko pogajalskih izhodiščih oziroma vsebinskih poglavjih, ki so sestavljala evropski pravni red. Pogajalska izhodišča so bila temelj za oblikovanje pogodbe o pristopu k EU.
Slovenija je polnopravna članica EU postala 1. maja 2004 skupaj s še devetimi državami.
Dimovski se je v odgovoru zahvalil za opozorilo in pojasnil, da se je zmotil pri navedbi števila poglavij, zato se je od navedenega »ogradil z besedo mislim«. Dodal je, da je bil v tistem času kot minister za delo z ekipo pristojen za dve pristopni poglavji.
Trditev označujemo za šlamparijo, saj je kandidat priznal, da je storil napako.
