Referendum o oboroževalnem sporazumu je nedopusten do odločitve sodišča

Avtorici: Petra Jerič, Žana Erznožnik

 

TRDITEV

»Ne bo držalo, da referenduma [o zakonu o ratifikaciji mednarodnih pogodb] ni mogoče razpisati. Ta člen ustave operacionalizira zakon o referendumu in ljudski iniciativi, v katerem je določeno, da o nedopustnosti referenduma odloča državni zbor s 46 glasovi in šele potem ustavno sodišče presoja, ali je referendum v neskladju s tem členom ustave. Če do tega glasovanja ne pride, pa se referendum normalno izvede.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

TV Slovenija

 

Obrambni minister Matej Tonin in koordinator Levice Luka Mesec se v Odmevih nista strinjala glede dopustnosti referenduma o zakonu o ratifikaciji sporazuma med vlado in organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju. Foto: Daniel Novakovič/STA

Koordinator Levice Luka Mesec je 3. februarja v oddaji Odmevi na TV Slovenija zanikal trditev voditeljice, da referenduma o zakonu o ratifikaciji sporazuma med vlado in organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) po ustavi ni mogoče razpisati.

Pojasnil je, da je 90. člen ustave, ki med drugim določa, da so referendumi o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb nedopustni, konkretiziran v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Ta zakon po njegovem določa, da o nedopustnosti referenduma odloča državni zbor s 46 glasovi in šele potem ustavno sodišče presoja, ali je referendum v neskladju z relevantnim členom ustave. »Če do tega glasovanja ne pride, pa se referendum normalno izvede,« je dejal.

Gre za referendum, s katerim namerava stranka Levica preprečiti nakup oklepnih vozil boxer, katerih vrednost je ocenjena na 412 milijonov evrov. »Naš cilj je zavleči postopke in na ta način preprečiti nakup oklepnikov tik pred koncem mandata,« so v Levici zapisali v sporočilu za javnost ob napovedi pobude za referendum. 

Vlada je besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado in OCCAR sprejela 22. novembra lani, državni zbor pa ga je sprejel 2. februarja letos. Naslednji dan je Levica začela zbirati podpise podpore za razpis zakonodajnega referenduma in slab teden pozneje v državni zbor dostavila 6800 podpisov.

Vlada je še isti dan oblikovala predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma. V njem se je sklicevala na ustavo, ki določa, da je referendum o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb nedopusten. Vlada je v predlogu sklepa trdila, da gre v zadevnem primeru za zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe med vlado in OCCAR.

Državni zbor je sklep vlade o nedopustnosti referenduma 21. februarja potrdil s 43 glasovi za in 30 proti. 

Iz državnega zbora so sporočili, da poslanci o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma odločijo z večino opredeljenih glasov med navzočimi na glasovanju, torej je 43 glasov zadostovalo za potrditev sklepa. Poslovnik državnega zbora namreč določa, da če v zakonih ali ustavi ni opredeljeno drugače, za odločanje zadostuje večina prisotnih opredeljenih poslancev.

Po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) lahko pobudnik referenduma v 15 dneh po sklepu državnega zbora o nedopustnosti referenduma od ustavnega sodišča zahteva preizkus ustavnosti sklepa.

Sodišče ne bo presojalo o vsebini zakona

Albin Igličar, zaslužni profesor ljubljanske pravne fakultete, kjer je med drugim predaval o zakonodajnih postopkih, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da po 90. členu ustave referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb. Vendar postopek za ugotavljanje dopustnosti referenduma določa ZRLI, ki predlagateljem referenduma omogoča, da pred ustavnim sodiščem sprožijo postopek za ugotavljanje dopustnosti referenduma, je opozoril.

Dodal je, da v konkretnem primeru referendum ni bil dopusten, dokler državni zbor ni glasoval o njegovi nedopustnosti. Zdaj pa ni dopusten, dokler se ne bo ustavno sodišče odločilo o skladnosti sklepa državnega zbora z ustavo.

Podobno meni tudi strokovnjak za ustavno pravo in profesor na ljubljanski pravni fakulteti Igor Kaučič: »Referendum o takem zakonu ni dopusten, in to velja, dokler ustavno sodišče ne odloči drugače.« Če bi ustavno sodišče razveljavilo sklep o nedopustnosti referenduma, bi bil referendum dopusten, njegov pobudnik pa bi lahko nadaljeval zbiranje podpisov za razpis referenduma.

Pripomnil je še, da ustavno sodišče v tem postopku ne bo presojalo o morebitnih drugih vprašanjih, denimo o smiselnosti financiranja oboroževanja in primernosti glede na proračunske prioritete, temveč se bo ukvarjalo le z vprašanjem, ali gre v konkretnem primeru za ratifikacijo mednarodne pogodbe z zakonom ali ne.

Po Kaučičevem mnenju se predlagatelji referenduma sicer zavedajo postopkovnih in drugih vprašanj, s postopkom na sodišču pa nameravajo le zavleči uveljavitev tega zakona do konca mandata državnega zbora. Postopki glede nedopustnosti referenduma v državnem zboru in na sodišču namreč trajajo najmanj dva meseca. 

Levica je v odzivu na naše ugotovitve vztrajala pri trditvi, da je referendum dopusten, če državni zbor ne glasuje o njegovi nedopustnosti. 

To po njihovi oceni izhaja iz dela ZRLI, ki narekuje, da o zakonih, ki se nanašajo na 90. člen ustave, v štirinajstih dneh po vložitvi pobude za referendum odloča državni zbor. »Iz tega jasno sledi, da v kolikor državni zbor o sklepu o nedopustnosti referenduma ne glasuje, ker sklep ni bil predlagan, je referendum dopusten.«

V stranki so še pojasnili, da iz dela ZRLI, ki določa, da sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma zadrži zbiranje podpisov zanj, ne izhaja, da je referendum nedopusten. 

Kaučič je na prošnjo za interpretacijo argumentov Levice pojasnil, da ustava izrecno prepoveduje referendume o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb. Dodal je, da je določba ZRLI o zadržanju zbiranja podpisov, na katero se je sklicevala Levica, tehničnega značaja. Povezana je le z zbiranjem podpisov, ne pa tudi z vprašanjem dopustnosti referenduma.

 

SKLEP

Koordinator Levice Luka Mesec je 3. februarja v Odmevih dejal, da ne drži, da referenduma o zakonu o ratifikaciji sporazuma med vlado in OCCAR ni mogoče razpisati. Trdil je, da o nedopustnosti referenduma odloča državni zbor, potem pa ustavno sodišče presoja, ali je referendum neustaven. »Če do tega glasovanja ne pride, pa se referendum normalno izvede.« 

Mesec je govoril o pobudi za referendum o zakonu o ratifikaciji omenjenega sporazuma, saj je Levica 9. februarja v državni zbor vložila podpise podpore referendumu. Vlada se je še isti dan odzvala s predlogom sklepa o nedopustnosti referenduma, ki ga je državni zbor s 43 glasovi potrdil 21. februarja. 

Iz državnega zbora so sporočili, da o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma državni zbor odloča z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, torej je za sklep zadostovalo 43 glasov in ne 46, kot je v Odmevih trdil Mesec.

Drži pa del njegove izjave, da je referendum o zakonu o sporazumu med vlado in OCCAR mogoče razpisati. Čeprav ustava pravi, da referendumi o zakonih, ki zadevajo ratificiranje mednarodnih pogodb, niso dopustni, zakon o referendumu in ljudski iniciativi omogoča, da pobudniki referenduma pred ustavnim sodiščem sprožijo postopek za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma, če ga je pred tem že potrdil državni zbor. To sta potrdila tudi pravnika Igor Kaučič in Albin Igličar.

Meščevo trditev o postopku za presojo nedopustnosti referenduma smo po metodologiji Razkrinkavanja.si označili za sivo cono, saj le delno drži.

Mesec je še trdil, da se referendum izvede, če državni zbor ne glasuje o njegovi nedopustnosti. Igličar je pojasnil, da v konkretnem primeru referendum ni bil dopusten, dokler državni zbor ni glasoval o njegovi nedopustnosti. 

Po oceni Kaučiča so referendumi o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb nedopustni, četudi o njih državnih zbor ne glasuje. Del trditve koordinatorja Levice, da bi lahko referendum izvedli, če državni zbor ne bi glasoval o njegovi dopustnosti, ne drži.


Parlamentarka

Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.


Drži

Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.


Siva cona

Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.


Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij