Sestava nadzornega sveta RTV Slovenija ni protizakonita
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
Protizakonito je stanje sedaj, ker bi po zakonu o RTV moral biti v nadzornem svetu RTV predstavnik največje stranke v državnem zboru, pa ni. Ampak to »borcev za zakonitost« ne zanima.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanka SDS Alenka Jeraj je opozorila, da v nadzornem svetu javne radiotelevizije ni člana, imenovanega na predlog poslanske skupine SDS. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Stanje v nadzornem svetu RTV Slovenija je protizakonito, ker v njem ni predstavnika največje stranke državnega zbora, je 21. maja na twitterju zatrdila poslanka SDS Alenka Jeraj. Odzvala se je na tvit poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, ki je zapisal, da so poslanci z desetimi glasovi za in osmimi proti umaknili »sporen, protizakonit in protiustaven predlog stranke SDS« o razrešitvi nadzornikov RTV Slovenija.
Poslanka se je v svojem zapisu sklicevala na zakon o Radioteleviziji Slovenija. Ta v 26. členu določa, da državni zbor imenuje pet od enajstih članov nadzornega sveta RTVS, pri čemer »mora upoštevati zastopanost političnih strank v državnem zboru«. Zdajšnja sestava nadzornega sveta je po mnenju poslanske skupine SDS s tem načelom neskladna, ker v njem ni predstavnika te stranke, zato so 20. aprila vložili predlog za razrešitev dveh nadzornikov RTVS, Danila Tomšiča (SD) in Boruta Žagarja (LMŠ).
»Takšna razrešitev bi bila neskladna z ustavo in zakonom o RTV Slovenija,« je v mnenju o predlogu 30. aprila ugotavljala zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Upoštevanje zastopanosti strank v parlamentu pri imenovanju članov v nadzorni svet RTVS je po njihovi oceni posebno napotilo za državni zbor ob vsakokratnem imenovanju, vendar ne more biti eden od razlogov za razrešitev članov sveta. Pristojni organ, v tem primeru državni zbor, mora skladno z ustavno odločbo iz leta 2018 upoštevati zakonsko določene razloge za imenovanje in razrešitev, so dodali v zakonodajno-pravni službi. V svet tako denimo ne morejo biti imenovani člani v organih političnih strank, nosilci funkcij v državnih organih in tisti, ki poslovno sodelujejo z RTVS.
Trenutni člani nadzornega sveta javne radiotelevizije, ki jih je državni zbor imenoval za obdobje od leta 2018 do 2022, so Andrej Grah Whatmough (SMC), Stanka Premuš (Desus), Janez Čadež (NSi), Danilo Tomšič (SD) in Borut Žagar (LMŠ). Poleg njih so v nadzornem svetu še Borut Rončević, Anton Tomažič, Drago Zadergal in Marko Kerin, med katerimi je prve tri aprila letos imenovala vlada Janeza Janše. To pomeni, da ima koalicija skupaj s člani nadzornega sveta, ki jih imenuje vlada, šest predstavnikov, torej večino. Članici, ki zastopata zaposlene na RTVS, sta Vesna Zadravec in Valentina Valenčak.
»Stanje v nadzornem svetu RTV Slovenija je zakonito,« menijo v službi za odnose z javnostmi RTVS. To so ocenili na podlagi »jasnega in nedvoumnega mnenja« zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da ni razlogov za predčasno razrešitev članov nadzornega sveta.
Na ministrstvu za kulturo pa so na naše vprašanje, ali je sestava nadzornega sveta RTVS zakonita, odgovorili: »Trenutna sestava nadzornikov, ki jih je imenoval državni zbor, ne odraža zastopanosti političnih strank v državnem zboru.«
»Zakon ni ekspliciten«
»Menim, da je stališče poslanke o tem, da je stanje v nadzornem svetu RTVS protizakonito, nepravilno,« je za Razkrinkavanje.si pojasnila odvetnica Jasna Zakonjšek, ki se ukvarja z medijskim pravom. Poudarila je, da zakon o RTVS ne določa, da bi bilo imenovanje člana v nadzorni svet RTVS pravica posamezne politične stranke, kar je odločilo upravno sodišče o imenovanju članov nadzornega sveta RTVS iz leta 2014. To pomeni, da politična stranka, ki je kandidata za nadzorni svet imenovala neuspešno, ne more zahtevati sodnega nadzora nad zakonitostjo te odločitve.
»Stranka, ki po volitvah postane največja, ne more zahtevati svojega člana v nadzornem svetu,« meni dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede. »Zakon eksplicitno ne določa, denimo, ali pet članov nadzornega sveta imenuje pet največjih strank ali pa bi kakšna velika stranka lahko potencialno imenovala tudi več članov. Ključno je, da sestava odraža razmerja v parlamentu v širšem smislu, predvsem na ravni koalicije in opozicije,« je še pojasnil Milosavljević.
Vodilo državnemu zboru pri imenovanju petih članov je zastopanost političnih strank, na kar zgolj zamenjava vlade ne vpliva, je zapisala odvetnica Rosana Lemut Strle, ki se ukvarja z medijskim pravom. Poudarila je, da zakon za morebitno drugačno ravnanje državnega zbora ne predvideva posledic in ne določa možnosti razrešitve in imenovanja nadomestnega člana.
V poslanski skupini SDS na naše vprašanje, kako poslanka komentira pojasnila strokovnjakov o zakonitosti sestave nadzornega sveta, niso odgovorili.
Poslanka Alenka Jeraj je na twitterju objavila trditev, da je stanje v nadzornem svetu RTVS protizakonito, ker v njem ni predstavnika največje stranke v državnem zboru. Zakon o Radioteleviziji Slovenija določa, da državni zbor imenuje pet od enajstih članov nadzornega sveta, pri čemer »mora upoštevati zastopanost političnih strank v državnem zboru«.
Toda po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora in treh strokovnjakov za medije oziroma medijsko pravo je zastopanost političnih strank zgolj napotilo pri imenovanju nadzornikov RTV Slovenija. Zakon ne navaja, katere stranke morajo v svetu imeti svoje predstavnike, in ne določa, da je imenovanje člana v nadzorni svet pravica posamezne politične stranke.
Trditev poslanke, da je trenutno stanje v nadzornem svetu RTVS protizakonito, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
