Štiri ministrice skupaj dobile več glasov kot polovica poslancev SDS

Avtorici: Nina Rozman, Petra Jerič

 

TRDITEV

»Vladavina neizvoljenih: Vse štiri ministrice Vlade Republike Slovenije skupaj na volitvah niso zbrale toliko glasov kot en sam poslanec SDS. Toliko o legitimnosti.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

twitter


 
 

Lani je na državnozborskih volitvah glasovalo 1.203.522 volilnih upravičencev oziroma skoraj 71 odstotkov vseh. Foto: Katja Kodba/STA

»Vladavina neizvoljenih: Vse štiri ministrice Vlade Republike Slovenije skupaj na volitvah niso zbrale toliko glasov kot en sam poslanec SDS. Toliko o legitimnosti,« je 25. januarja tvitnil predsednik stranke SDS Janez Janša.

Janša je poobjavil tvit, v katerem je uporabnik twitterja poleg fotografij ministric Alenke Bratušek, Dominike Švarc Pipan, Emilije Stojmenove Duh in Tanje Fajon navedel, da so na volitvah dobile 715, 741, 783 in 1133 glasov. Tvit je avtor objavil 24. januarja, ko je državni zbor potrdil mandat devetih ministrov in ministric, od katerih so bili trije novi.

Trenutno 20-člansko ministrsko ekipo sestavlja sedem ministric, od katerih jih je pet kandidiralo na lanskih državnozborskih volitvah. Poleg ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, zunanje ministrice Tanje Fajon, pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan in ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki jih je navedel Janša, je za poslanko kandidirala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. 

Med petimi ministricami, ki so lani kandidirale na državnozborskih volitvah, je po podatkih državne volilne komisije (DVK) največ glasov prejela Alenka Bratušek (1555), sledile pa so ji Tanja Fajon (1172), Asta Vrečko (1074), Emilija Stojmenova Duh (796) in Dominika Švarc Pipan (759). Pet ministric je skupno prejelo 5356 glasov.

Štiri ministrice, ki jih je omenil Janša, torej brez Vrečkove, so tako skupno prejele 4282 glasov. 

Podatki o številu prejetih glasov štirih ministric, ki jih je poobjavil Janša, se sicer ujemajo s podatki, ki jih je 25. aprila lani objavil MMC Slovenija, kjer so opozorili, da gre za neuradne podatke. Uradne podatke o izidu volitev je DVK objavila 7. maja lani. 

Pri navajanju števila glasov Alenke Bratušek pa je avtor tvita, ki ga je poobjavil Janša, upošteval zgolj neuradne podatke o prejetih glasovih v volilnem okraju Kranj 1, čeprav je kandidirala tudi v volilnem okraju Kranj 2.

 

Volivci so na lanskih državnozborskih volitvah izvolili 27 poslancev stranke SDS.

Januarja letos je Janeza Magyarja, ki je bil izvoljen za župana občine Lendava, v državnem zboru nadomestil poslanec Andrej Kosi. Ta je na državnozborskih volitvah prejel 2893 glasov, Magyar pa 3778. Zadnjemu je mandat prenehal 23. decembra lani. Janša je v tvitu trdil, da navedene štiri ministrice predstavljajo vladavino neizvoljenih. »Toliko o legitimnosti,« je dodal.

Po poslovniku državnega zbora ministre na predlog predsednika vlade imenuje državni zbor. Ministrici Fajon in Švarc Pipan je državni zbor imenoval junija lani, ministrici Stojmenovo Duh in Bratušek pa letos januarja

Pogojev o tem, kdo je lahko minister, zakonodaja neposredno ne določa, je leta 2019 za Razkrinkavanje.si pojasnil profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Ciril Ribičič.

Avgusta 2020 je ministrstvo za javno upravo v odgovoru na predlog državljana o pogojih, ki bi jih morali izpolnjevati kandidati za ministra, poudarilo, da delo ministrov nadzorujeta državni zbor in vlada, zato pravic do kandidature za ministra ne bi bilo smiselno omejevati. Kot so dodali, trenutna ureditev »omogoča, da funkcijo ministra v izvršilni veji oblasti zasede strokovna in kompetentna oseba za resor, v katerem bo izvrševala funkcijo ministra«. 

Poslansko skupino SDS smo seznanili z našimi ugotovitvami. Ko prejmemo odziv, ga bomo objavili.

 

SKLEP

Predsednik stranke SDS Janez Janša je 25. januarja na twitterju poobjavil tvit uporabnika o številu glasov, ki so jih na lanskih državnozborskih volitvah zbrale ministrice Alenka Bratušek, Dominika Švarc Pipan, Emilija Stojmenova Duh in Tanja Fajon. Tvitnil je, da »vse štiri ministrice Vlade Republike Slovenije skupaj na volitvah niso zbrale toliko glasov kot en sam poslanec SDS. Toliko o legitimnosti.« 

Po podatkih državne volilne komisije so ministrice, ki jih je navedel Janša, na lanskih državnozborskih volitvah skupno prejele 4282 glasov, kar je več, kot jih je zbralo 16 trenutnih poslancev stranke SDS, in prav tako več, kot jih je dobil Janez Magyar, ki od 23. decembra ni več poslanec SDS.

SDS ima sicer 27 poslancev, kar pomeni, da jih je več kot polovica dobila manj glasov kot štiri omenjene ministrice.

Za poslanko je lani kandidirala tudi ministrica Asta Vrečko, skupaj z njo pa je pet aktualnih ministric, ki so kandidirale na volitvah, prejelo 5356 glasov, kar je več, kot jih je dobilo 24 trenutnih poslancev stranke SDS.

Janševa trditev, da štiri ministrice (Bratušek, Švarc Pipan, Stojmenova Duh, Fajon) skupaj na volitvah niso zbrale toliko glasov kot en sam poslanec SDS, ne drži.

Janša je še trdil, da so te ministrice del vladavine neizvoljenih. Potem ko je navedel podatke o njihovih glasovih, pa je dodal: »Toliko o legitimnosti.«

Toda podatki v tvitu, ki ga je poobjavil, niso bili uradni, temveč neuradni. Ujemajo se denimo z izidi volitev, ki jih je 25. aprila lani objavil MMC Slovenija in pri tem korektno navedel, da gre za neuradne podatke.

Ministre po poslovniku državnega zbora imenuje državni zbor. Trenutno ministrsko ekipo je državni zbor imenoval junija lani in januarja letos.

Trditev je neutemeljena.

 

Parlamentarka

Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.


Neutemeljeno

Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.


Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij