Podjetju za galanterijo 29,7 milijona evrov za »nabavo zaščitnih sredstev (covid-19)«

Matej Zwitter

– 

Posodobili smo podatke o javnih naročilih zavoda za blagovne rezerve, ki smo jih prvič objavili v petek. Kar 70 odstotkov naročil v skupni vrednosti 129,2 milijona evrov je dobilo le pet ponudnikov.

V Acronu, ki je trenutno najuspešnejši ponudnik zavoda za blagovne rezerve, je zaposlena mama obrambnega ministra Mateja Tonina. Foto: Anže Malovrh/STA

V Acronu, ki je trenutno najuspešnejši ponudnik zavoda za blagovne rezerve, je zaposlena mama obrambnega ministra Mateja Tonina. Foto: Anže Malovrh/STA

Konec prejšnjega tedna je zavod za blagovne rezerve objavil sveženj novih obvestil o oddaji naročil za »nabavo zaščitnih sredstev (covid-19)«. S temi se je skupna vrednost teh naročil zavoda povzpela z 80 na 129,2 milijona evrov. Največji posel ne pripada več podjetju Joca Pečečnika, ampak družbi Acron iz Slovenj Gradca, ki je dobila tri naročila v skupni vrednosti 29,7 milijona evrov.

Pri Oštru smo posodobili podatke o nujnih javnih naročilih, povezanih z epidemijo, ki smo jih prvič objavili v petek. Posodobljeni podatki kažejo, da je več kot 70 odstotkov poslov za »nabavo zaščitnih sredstev (covid-19)« v skupni višini najmanj 129,2 milijona evrov dobilo pet podjetij. Preostalih 28 odstotkov je razpršenih med še 27 drugih.

V Acronu, ki je trenutno najuspešnejši ponudnik zavoda za blagovne rezerve, je zaposlena mama obrambnega ministra Mateja Tonina, Joži Tonin, navaja njen osebni profil na facebooku. Njena vloga v podjetju ni znana, prav tako ni jasno, ali je bila vpletena v pripravo ponudbe za zaščitna sredstva. Tonin je v nedeljo zvečer zavrnil vse očitke.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije prepoveduje oddajo naročil podjetjem, v katerih so člani poslovodstva ali več kot petodstotni lastniki družinski člani funkcionarja, ki opravlja funkcijo pri naročniku blaga ali storitev.

Distributer raznovrstnih izdelkov

Te določbe ne prepovedujejo neposredno oddaje naročila Acronu, saj naročnik ni ministrstvo za obrambo, temveč zavod za blagovne rezerve, ki spada pod ministrstvo za gospodarstvo. 

Acron se do zdaj po javno dostopnih podatkih ni ukvarjal z zdravstvom, temveč predvsem z distribucijo pisarniške galanterije in modnih izdelkov. Vrednost pogodb za dobavo zaščitne opreme je enaka 138 odstotkom prihodkov tega podjetja v letu 2018, zadnjem, za katero so dostopni podatki.

Na ministrstvu za gospodarstvo so pojasnili, da je ustreznost Acronove ponudbe potrdila uprava za zaščito in reševanje, zavod za blagovne rezerve pa je nato pripravil pogodbo. Tak postopek določa protokol o nabavi zaščitne opreme, ki ga je sprejela medresorska delovna skupina, so zapisali. Uprava za zaščito in reševanje spada pod ministrstvo za obrambo. 

Tam pa so kakršnokoli vpletenost v oddajo posla Acronu zanikali. Uprava za zaščito in reševanje je odgovorna »izključno za razdeljevanje zaščitne opreme, ki jo prevzemamo od zavoda za blagovne rezerve,« so zapisali. Dodali so še, da je Matej Tonin za oddajo ponudbe Acronu izvedel šele, ko se je podjetju na twitterju javno zahvalil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Iz Acrona se na našo prošnjo za komentar niso odzvali. Ko se bodo, bomo njihove odgovore objavili.

Minister Tonin je v nedeljo za Televizijo Slovenija dejal, da s poslom nima nič, in poudaril, da je pogodbo podpisal zavod za blagovne rezerve, ki sodi pod ministrstvo za gospodarstvo.

Nato je po poročanju STA na facebooku objavil, da bo že v nedeljo »pozval komisijo za preprečevanje korupcije, naj preveri zakonitost in integriteto pri poslu Acrona z zavodom za blagovne rezerve«. KPK je to v ponedeljek za STA potrdila in pojasnila, da bo uvedla postopek za ugotovitev morebitnega suma kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

 
 
 

 
 
zvizgac_banner.png