Poslance izobražujejo tudi povezana podjetja

Katarina Bulatović

Analizirali smo podatke državnega zbora o financiranju izobraževanja poslancev v zadnjem desetletju. Omejitve pri naročanju teh storitev niso jasno opredeljene, zato lahko izvoljene predstavnike ljudstva poučuje skoraj vsakdo, o čemerkoli. V najmanj enajstih primerih so bili izvajalci izobraževanja povezani s politično stranko, pri čemer po višini take porabe izstopa SDS.

 
Izobraževanje poslancev lahko odpira prostor za morebitna navzkrižja interesov in korupcijo. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Izobraževanje poslancev lahko odpira prostor za morebitna navzkrižja interesov in korupcijo. Foto: Tamino Petelinšek/STA

 

Državni zbor za izobraževanje poslancev na tečajih, seminarjih in drugih oblikah usposabljanja vsako leto nameni 800 evrov na poslanca posamezne poslanske skupine. Od leta 2009 do septembra letos je parlament za to porabil dobrih 575 tisoč evrov.

Nekaj več kot tretjino vsega denarja, ki so ga izplačali za izobraževanje, 194.616 evrov, je porabila poslanska skupina SDS, ki je imela v zadnjih štirih parlamentarnih sklicih skupno tudi največ poslancev, kar sto. Po porabi ji sledita SD (55 poslancev) z 59.886 evri in nekdanja parlamentarna stranka Pozitivna Slovenija (28 poslancev) z 58.285 evri. 

Poslanci so se v zadnjih desetih letih večinoma učili tujih jezikov, večkrat pa tudi javnega nastopanja in sorodnih veščin. Sredstva, ki jih poslanske skupine niso porabile, so vrnile v proračun parlamenta, so pojasnili v službi državnega zbora za odnose z javnostmi.

Pri Oštru.si smo zbrali podatke o izobraževalnih izdatkih poslanskih skupin za obdobje od leta 2009 do septembra letos, saj s starejšimi v državnem zboru ne razpolagajo več. Poleg tega smo zahtevali kopije nekaterih pogodb.  

Parlament je v navedenem obdobju na predlog vodij poslanskih skupin sklenil 316 pogodb o izobraževanju z 98 različnimi izvajalci. Med njimi je bilo enajst takih, ki so posamično zaslužili po več kot 15.000 evrov. 

Prav tako je na seznamu najmanj enajst izvajalcev, ki so bili tako ali drugače povezani s politično stranko, katere poslance so izobraževali. V nekaterih primerih so imele pogodbe za precej visoke zneske precej kratke izvedbene roke.

Pri tem državni zbor nima podrobnih omejitev o izobraževanju za poslanske skupine. Ureja ga sklep mandatno-volilne komisije, ki pa ne določa, o čem se lahko poslanci izobražujejo, in ne opredeljuje natančno, kdo jih lahko izobražuje. S tem se odpira prostor za morebitna navzkrižja interesov in korupcijo.

Tri pogodbe za 45 tisoč evrov

Največji »zaslužkar« med izvajalci izobraževanj za poslance je Candor-Dominko, ki se že vrsto let ukvarja s poučevanjem tujih jezikov. Podjetje je med letoma 2009 in 2019 z državnim zborom za poslansko skupino SDS sklenilo 73 pogodb o učenju tujih jezikov v skupni vrednosti nekaj manj kot 73.000 evrov. 

Podatki Erarja kažejo, da je podjetje Candor-Dominko v tem obdobju sodelovalo tudi z drugimi javnimi institucijami, kot so andragoški center, ministrstvo za javno upravo in zavod za zaposlovanje. Toda od državnega zbora je prejelo največ javnih sredstev, skoraj 70.000 evrov. 

Direktorica jezikovne šole je profesorica italijanščine in francoščine Mirjam Dominko, ki je glede na podatek spletnega mesta občine Vrhnika tudi predstavnica stranke SDS pri občinskem svetu in lokalni skupnosti, v svetu javnega zavoda Ivan Cankarja za kulturo, šport in turizem na Vrhniki. Na zadnjih trojih lokalnih volitvah je na listi SDS neuspešno kandidirala za vrhniški občinski svet.

»V državnem zboru ne sodelujemo samo s stranko SDS, ampak tudi z drugimi strankami. SDS nas je izbrala med različnimi ponudniki,« je za Oštro.si komentirala Mirjam Dominko. Na vprašanje, ali je članica SDS in ali je sklepanje pogodb o izobraževanju povezano s tem, da je kandidirala na listi te stranke, je odgovorila: »Vse podatke imate sami. Tukaj ni zgodbe.«

Izvajalci izobraževanja poslancev ne potrebujejo dokazil o strokovnem znanju ali referencah. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Izvajalci izobraževanja poslancev ne potrebujejo dokazil o strokovnem znanju ali referencah. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Podobno uspešen je bil tudi izobraževalni zavod Hera, kjer so med letoma 2009 in 2012 poslance SD učili tujih jezikov. Sklenili so 29 pogodb v skupni vrednosti 49.434 evrov.

Nato je podjetje leta 2013 končalo v stečaju. »Vse delo podjetja je bilo opravljeno korektno, v skladu s pogodbenimi določili,« so na vprašanje, zakaj so se odločili za Hero, zapisali v poslanski skupini SD. 

Še hitreje je z izobraževanjem zaslužilo podjetje Nova obzorja, ki je poslance SDS poučevalo v letih 2017 in 2018. 

Založba je v tem času zgolj s tremi pogodbami zaslužila 45.685 evrov. Pri tem je v eni od njih naveden izredno kratek izvedbeni rok. Nova obzorja so septembra 2018 sklenila pogodbo z državnim zborom, katere predmet je bilo »izobraževanje za javno nastopanje in šola retorike« za 25 poslancev. Rok izvedbe je bil le šest dni pozneje, vrednost izobraževanja pa 19.750 evrov.

Podjetje Nova obzorja je po podatkih Erarja v zadnjih desetih letih od državnega zbora prejelo skupno 108.199 evrov, največ konec leta 2009 za strokovno pomoč poslancem. Nova obzorja, ki med drugim izdajajo tednik Demokracija, so od leta 1999 v delni lasti stranke SDS, trenutno v skoraj tretjinski.

Iz službe za odnose z javnostmi poslanske skupine SDS so sporočili, da vprašanj Oštra.si ne bodo komentirali. 

 

Trem poslancem tudi delno plačilo študija

Nekaterim poslancem so davkoplačevalci, kot so mediji v preteklosti že poročali, financirali tudi študij. To je do leta 2012 omogočal sklep mandatno-volilne komisije o izobraževanju, nato pa je bil ta člen črtan.

Državni zbor je tako nekaj več kot 900 evrov primaknil poslancu SD Dejanu Levaniču, za drugi letnik študija na fakulteti za družbene vede. Gvidu Kresu, poslancu SLS, je v letih 2009 in 2010 sofinanciral magistrski študij na fakulteti za komercialne in poslovne vede s skoraj 4000 evri. Šolnina za magisterij Zmaga Jelinčiča Plemenitega na beograjski akademiji za diplomacijo in varnost nas je prav tako stala okoli 4000 evrov.

Po poročanju Mladine je komisija leta 2009 odobrila sofinanciranje študija poslancu SDS Branku Grimsu z vsaj 2304 evri. Kljub sklepu komisije sredstva Grimsu za ta študij niso bila izplačana, so pojasnili v državnem zboru.


 

Poslance SDS sta javnega nastopanja učila tudi nekdanja poslanca iste stranke, Bogomir Zamernik in Miro Petek. Petek, ki je sicer do junija letos vodil službo za odnose z javnostmi SDS, je z zgolj dvema pogodbama za izobraževanje o javnem nastopanju v letih 2015 in 2016 zaslužil 16.000 evrov. Izvedbeni rok pri enem od teh izobraževanj za 19 poslancev je bil pet dni, cena pa kar 8930 evrov.

»Izvedbeni rok intenzivnega izobraževanja je bil dogovorjen glede na časovno razpoložljivost poslanske skupine in poslancev. V tem času je bil opravljen tudi ves program izobraževanja, kot sem ga predvidel v ponudbi,« je Petek zapisal v elektronskem sporočilu Oštru.si.

Zamernik je svoje nekdanje kolege leta 2012 in 2013 učil veščin komuniciranja za skupno 4800 evrov. Ena od pogodb navaja, da jih je izobraževal o komunikacijski kampanji za »doseganje večje učinkovitosti pri retoriki, javnem nastopanju in argumentaciji«. Zamernika nam za komentar ni uspelo priklicati.

Državni zbor je novembra lani z jezikovno šolo Poliglotka sklenil pogodbo o izvedbi tečaja poslovne srbščine za poslance SNS Janija Ivanušo, Lidijo Ivanušo in Dušana Šiška. Sodeč po pogodbi so jezikovni tečaj izvedli v sedmih dneh. Pri tem nismo izvedeli, kako uspešni so bili pri tem, saj se za Oštro.si pri poslanski skupini niso odzvali. 

Pred desetimi leti je poslance Zaresa in PS izobraževal inštitut Novum, kjer so bili po podatkih arhivskih spletnih strani inštituta udeleženi tudi poslanci teh strank. Novum je za štiri pogodbe prejel 40.000 evrov.

Pri SMC so se po znanje o javnem nastopanju obrnili kar na Anjo Zupanc, svetovalko v volilnih kampanjah te stranke za volitve predsednika države leta 2017 in za državnozborske volitve leta 2018. Zupančeva je lani učila poslanki SMC Andrejo Potočnik in Marušo Škropac, kako javno nastopati, za kar je po dveh pogodbah prejela 800 evrov. Novembra lani je neuspešno kandidirala za občinsko svetnico SMC na lokalnih volitvah.

»V SMC smo v vseh primerih sredstva porabili namensko, po pogojih pogodbe državnega zbora s posameznim izvajalcem,« so odgovorili iz poslanske skupine. Pri SMC so dodali, da je Anja Zupanc s stranko sodelovala le projektno. 

 
 
 

KPK bo preverila primer Novih obzorij

Poslovanja med državnim zborom in gospodarskimi subjekti, ki so političnim strankam blizu, zakonodaja ne omejuje v celoti. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč izrecno onemogoča le poslovanje med državnim organom in poslovnimi subjekti, pri katerih je funkcionar poslovodja, zakoniti zastopnik ali je v njem lastniško udeležen, neposredno oziroma prek drugih, v več kot petodstotnem deležu.

To torej za primer Novih obzorij, kjer je pomembna družbenica stranka SDS, izrecno ne velja.

Vendar so pri komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) poudarili, da so se funkcionarji in drugi javni uslužbenci dolžni izogibati nasprotju interesov. Uradna oseba mora biti v skladu z zakonom pozorna na vsako dejansko ali morebitno nasprotje interesov: »Funkcije ne sme uporabiti, da bi komu uresničila nedovoljen interes. Za to, da se mu izogne, mora storiti vse.«

Leta 2012 je KPK sicer sprejela načelno mnenje o najemanju strokovne pomoči za poslanske skupine. Ocenili so, da je uporaba teh sredstev zaradi notranje neurejenega področja in predvsem netransparentne prakse posameznih poslanskih skupin izpostavljena realnim tveganjem za korupcijo, nasprotje interesov ali posredno financiranje političnih strank oziroma povezanih posameznikov. 

Na vprašanje Oštra.si o konkretnem primeru podjetja Nova obzorja, ki je izobraževalo poslance politične stranke, ki je solastnica podjetja, so odgovorili, da za presojo, ali gre za kršitev načela nasprotja interesov, potrebujejo več informacij.

Ni sprejemljivo, da lahko izobraževanje izvaja skoraj vsak, tudi fizične osebe in izvajalci brez strokovnega znanja.
— dr. Drago Zajc

Dodali so, da že videz nasprotja interesov, ki ne pomeni nujno vsebinske nepravilnosti, ogroža zaupanje v javne službe. Sporočili so še: »Vaša vprašanja bo komisija evidentirala kot prijavo in zadevo obravnavala.«

Pri izobraževanju ni omejitev

Za katere izobraževalne vsebine točno lahko poslanci porabijo sicer namenska sredstva, ni jasno določeno. Delo poslancev je namreč raznoliko in vsebinsko zelo široko, so dejali v službi državnega zbora za odnose z javnostmi.

Vendar pa naj bi se poslanci izobraževali o vsebinah, ki so povezane z njihovim delom, čeprav jim državni zbor o tem ni izdal uradnih priporočil. »Poslanska skupina lahko nameni denar tudi za izobraževanje o zdravi prehrani, če v zvezi s tem pripravlja ali obravnava zakonski predlog,« so zapisali.  

Poslance SMC je namreč po volitvah, novembra 2014, zanimalo, kako se zdravo prehranjevati in gibati. Osebni trener Tomaž Pivec je takrat zanje izvedel seminar o gibanju, prehrani in sprostitvi ter »izkustvene delavnice«. Spletno mesto državnega zbora sicer kaže, da poslanci do konca tistega leta po dostopnih podatkih niso obravnavali predlogov zakonskih aktov s področja prehrane in športa.

Poslanka PS Lejla Hercegovac je leta 2013 potrebovala veščine komunikacije in teorije argumentacije, ki jih je poučevalo podjetje Budnjani, budne rešitve. Direktorica Lucija Mulej Mlakar na spletnem mestu med drugim navaja, da podjetje ponuja tečaje psihološke kirurgije, duhovne inteligence in tečaje »nadzorovanih stranskih posledic«. Nekdanja poslanka je zapisala, da ji je izobraževanje pomagalo pri delu. »Pridobila sem retorične veščine,« je pojasnila.

 

Več kriterijev za izbiro izvajalca izobraževanja

Po navedbah služb za odnose z javnostmi poslanske skupine izvajalce, ki bodo izobraževali njihove poslance, izbirajo po različnih merilih.

Pri Desusu so dejali, da se poslanci o tem, katero vrsto izobraževanja potrebujejo, odločajo samostojno. Pri tem upoštevajo strokovnost, reference in cene.

Tudi pri NSi upoštevajo želje poslancev. Na podlagi tega več podjetjem pošljejo povpraševanje. Dodali so, da mora vsak izvajalec izobraževanja predložiti ustrezne reference, ki jih nato vodja poslanske skupine posreduje pri oddaji naročila. Tega nam v državnem zboru sicer niso potrdili.

Pri Levici pravijo, da sodelujejo z izvajalci, ki so strokovni in kompetentni na področju, o katerem izobražujejo. Odločitev, koga bodo izbrali, sprejmejo na podlagi ocene o tem, katere veščine poslanci najbolj potrebujejo. 

Poslanci LMŠ, večina se jih je lani v politiko podala prvič, se za izobraževanja odločajo samostojno. Ponavadi se usposabljajo o temah, ki jih obravnavajo oziroma imajo občutek, da bi o njih morali vedeti več. Navedli so, da izvajalce izberejo na podlagi spletnih strani, cene in ponudb, ki jih dobijo na povpraševanje. 

Pri Sab so navedli, da se za izobraževanje odločajo na podlagi »potreb in interesov poslancev«.

Pri SNS na vprašanja Oštra.si niso odgovorili.


 

Dokazila so razmeroma skopa

Izvajalci izobraževanja poslancev ne potrebujejo dokazil o strokovnem znanju ali referencah. Podatki državnega zbora kažejo, da so nekatere poslanske skupine v zadnjih desetih letih učile tudi fizične osebe. 

Prav tako ni nujno, da se izvajalci ukvarjajo s področjem, za katero usposabljajo poslance. Podjetje Domenca, ki se je v času izobraževanja ukvarjalo s programiranjem spletnih projektov, je poslance Zaresa leta 2010 izobraževalo tudi o obvladovanju spletne kritike in preverjanju kredibilnosti na spletu, navaja pogodba.

Vsaj eden od izvajalcev v pogodbi, ki jo je podpisal z državnim zborom, ni opredelil, o čem bo izobraževal poslance. Računalniško podjetje iLab je denimo leta 2011 sklenilo pogodbo, katere predmet se je glasil zgolj »izvedba usposabljanja za poslanca poslanske skupine Zares Alojza Potočnika«. 

Tudi dokazila o tem, kako so poslanske skupine sredstva za izobraževanje porabile, so razmeroma skopa. 

Na vprašanje, ali je financiranje izobraževanja poslancev po njihovem mnenju urejeno pregledno, pri državnem zboru niso odgovorili. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Na vprašanje, ali je financiranje izobraževanja poslancev po njihovem mnenju urejeno pregledno, pri državnem zboru niso odgovorili. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Iz državnega zbora so sporočili, da mora vodja poslanske skupine, s soglasjem katerega je bila sklenjena pogodba z izvajalcem izobraževanja, podpisati poročilo o opravljenem delu. Obrazec na eni tiskani strani kaže, da lahko tja med drugim vpišejo podatke o izobraževalnih dejavnostih, njihovi količini in ceni. Na podlagi tega obrazca državni zbor izvajalcu plača za njegove storitve. Poslanci državnemu zboru posredujejo še potrdilo o izvedbi izobraževanja, ko jim ga izda izvajalec. Parlament plačila izobraževanja do zdaj še ni zavrnil, so pojasnili.

Namembnost porabe visi v zraku

Pri računskem sodišču so zapisali, da se do vprašanj o namembnosti izobraževanja poslancev ne morejo opredeliti, saj revizije na tem področju niso opravili. So pa leta 2014 revidirali zagotavljanje strokovne pomoči za poslanske skupine in od parlamenta zahtevali odzivno poročilo. 

Ugotovili so, da državni zbor ni obvladal tveganja nenamenske porabe sredstev. V notranjih aktih ni določil, za kaj lahko poslanci upravičeno porabijo denar, namenjen dodatni strokovni pomoči. Prav tako niso določili, ali morajo imeti strokovni sodelavci poslancev ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje. Popravljalne ukrepe državnega zbora so nato ocenili kot zadovoljive.

Možnost izobraževanja poslancev je pomembna za kakovostno in pravočasno delo poslancev, je poudaril dr. Drago Zajc, profesor politologije na fakulteti za družbene vede. »Nove stranke na volitve pošiljajo kandidate, ki za zahtevno poslansko delo niso nujno dovolj spretni ali izobraženi. Sklepanje političnih sporazumov pa zahteva mojstrske veščine, ki vplivajo na odločitve vseh nas,« je opozoril. 

Zajc meni, da je prav, da se lahko vsaka poslanska skupina samostojno odloči, o čem se bo izobraževala, saj je njihovo delo vsebinsko raznoliko. Ni pa po njegovem mnenju sprejemljivo, da lahko izobraževanje izvaja skoraj vsak, tudi fizične osebe in izvajalci brez strokovnega znanja. Zavezo o namenski porabi sredstev bi morali poslanci zato zapisati vsaj v etičnem kodeksu, je povedal.

Tega pa državni zbor še nima. Na vprašanje, ali je financiranje izobraževanja poslancev po njihovem mnenju urejeno pregledno, niso odgovorili. 

 
 
 
 

 
 

Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.