Umik s Sejšelov
Maja Čakarić
—
Vodja kabineta predsednika republike Alja Brglez je bila ob nastopu funkcije leta 2013 solastnica podjetja Redsey na Sejšelih, česar ni prijavila komisiji za preprečevanje korupcije. Pravi, da se je takrat že umaknila iz tega podjetja, česar v Pandorinih dokumentih ni bilo mogoče potrditi, zato nam je dodatne dokumente posredovala sama.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
»Med dolžniki propadlo podjetje Alje Brglez,« je časnik Večer poročal spomladi leta 2013, ko je tedanja davčna uprava prvič javno objavila podatke o davčnih dolžnikih.
Pozornost javnosti je namreč vzbudilo podjetje Red, ki je bilo tedaj v stečaju in od marca 2013 davčni dolžnik v razredu od enega do 10 milijonov evrov. Zanimivo je bilo, ker je bila Brglezova njegova nekdanja družbenica in direktorica.
V tistem času je bila že vodja kabineta predsednika republike Boruta Pahorja, kjer se je zaposlila slabe tri mesece pred objavo seznama davčnih dolžnikov.
Medijem je takrat pojasnila, da s podjetjem Red ni povezana, saj da ni več njegova solastnica. Drugi nekdanji solastnik Reda, podjetnik Jurij Schollmayer, pa je novinarjem Večera dejal, da je bila »kratek čas zgolj na papirju navedena kot zastopnica, in to je vse«.
Alja Brglez je iz Reda kot direktorica res izstopila leta 2011, še vedno pa je bila direktorica in polovična lastnica njegovega zadnjega družbenika, podjetja Redsey s Sejšelov. Kot kažejo Pandorini dokumenti, je tako ostalo do 18. marca 2013.
Ker se je 1. februarja 2013 zaposlila kot vodja kabineta predsednika republike, bi morala komisiji za preprečevanje korupcije v enem mesecu poročati o svojem premoženjskem stanju, tudi o udeležbi v sejšelskem podjetju Redsey, a ji te ni razkrila.
Slab mesec prej se je začel stečaj podjetja Red, v katerem je samo finančna uprava prijavila za več kot 7 milijonov evrov terjatev. Toda skoraj vsi upniki, tudi država, so nazadnje ostali praznih rok.
Rdeče številke
Brglezova je solastnica Reda, ki se je ukvarjal z nepremičninskimi posli, postala leta 2006, Schollmayer pa 2007. Leto za tem ga je z dobrimi 682.000 evri dokapitaliziral sejšelski Redsey.
Ta je leta 2010 tudi v celoti prevzel Red. Po Schollmayerjevih besedah je finančna uprava oziroma njena predhodnica, davčna uprava, podjetju v istem letu odmerila plačilo več kot 5 milijonov evrov davčnih obveznosti. Oštru je pojasnil, da je šlo za popolnoma nevtralen posel prenosa zemljišč s podjetja Red na projektno podjetje Red ing (kjer je bil solastnik).
Zahtevek se jim ni zdel upravičen: »Na popolnoma nesmiselno in goljufivo odločbo smo se seveda pritožili (prek odvetniške družbe Rojs in partnerji ter davčnega svetovalca Ivana Simiča), in ker je bila pritožba utemeljena, je Durs predlagal stečaj podjetja, še preden je na pritožbo sploh odgovoril prvostopenjski organ. Seveda smo se na stečaj pritožili, a je bila naša pritožba zavrnjena.«
Tako se je nad podjetjem Red leta 2013 začel stečaj, v katerem je pozneje dvajset upnikov prijavilo 15 milijonov evrov terjatev. Država oziroma tedanja davčna uprava jih je prijavila za 7,4 milijona. Zavarovanih je bilo le za nekaj manj kot 1,1 milijona evrov terjatev, in sicer z zemljišči v občini Loška dolina.
Ta zemljišča v skupnem obsegu 7,6 hektara je stečajni upravitelj Reda prodal za skupno 145.805 evrov, iz česar se je delno poplačal le en upnik, za druge, med drugim za državo, pa ni ostalo dovolj denarja. Stečaj se je formalno končal maja lani.
Foto: Unsplash
Priprave na izstop
Ko se je začel stečaj podjetja Red, Brglezova v njem že dobro leto ni imela več nobene vloge, še vedno pa je bila udeležena v sejšelskem Redseyju, ki je bil njegov družbenik, zadnji pred stečajem. Po podatkih iz Pandorinih dokumentov je družbo leta 2007 ustanovil registracijski agent Professional Offshore.
Redsey je nato še dvakrat zamenjal upravljavca, nazadnje je to postal All About Offshore Limited (AABOL) s sedežem v Viktoriji, glavnem mestu Sejšelov. AABOL je eno izmed 14 registracijskih podjetij, katerih dokumente je več kot 600 novinarjev po vsem svetu analiziralo v okviru projekta Pandorini dokumenti.
Ob ustanovitvi podjetja sta bila Brglezova in Schollmayer stvarna solastnika Redseyja v enakem deležu, kaže dokument o ustanovitvi. Brglezova je leta 2007 postala tudi direktorica tega podjetja, ki je leto pozneje dokapitaliziralo slovenski Red.
Kot direktorica in solastnica Redseyja je Brglezova izstopila 18. marca 2013, potem ko je bila že 45 dni vodja kabineta predsednika Pahorja, ki je bil izvoljen decembra 2012. Svoj 50-odstotni delež je prenesla na Schollmayerja. Po Oštru dostopnih podatkih je Redsey obstajal vsaj še do konca leta 2018.
Brglezova je za Oštro pojasnila, da je vse potrebno za izstop iz Redseyja uredila že tri mesece prej, decembra 2012: »Postopek izbrisa in vpisa spremembe v register vzame nekaj časa.«
Dokumenti, ki nam jih je predložila, kažejo, da ji je britansko registracijsko podjetje Fletcher Kennedy Limited, ki je imelo posredniško vlogo med lastniki Redseyja in AABOL, 18. decembra 2012 posredovalo ponudbo za storitve, med katerimi je bila tudi sprememba direktorja in družbenika. Oštru je poslala tudi potrdilo o plačilu, datirano deset dni pozneje.
»Prepričana sem bila, da sem storila vse, kar sem bila dolžna in kar sem lahko storila,« je pojasnila Brglezova.
Potrdila je, da udeležbe v sejšelskem podjetju Redsey ni prijavila komisiji za preprečevanje korupcije, kjer so prav tako potrdili, da s tem niso bili seznanjeni. Pojasnila je, da se je iz Redseyja umaknila pred zaposlitvijo v kabinetu predsednika republike. Tam so potrdili, da sta se s predsednikom Pahorjem dogovorila o »prekinitvi vezi s podjetniškimi dejavnostmi, preden nastopi zaposlitev v uradu«.
Brglezova je dejala, naj dodatna vprašanja o poslovanju podjetij Redsey in Red naslovimo na njunega nekdanjega direktorja Jurija Schollmayerja. Ta je za Oštro povedal, da Brglezova v operativno vodenje podjetja Red ni bila vpletena, saj je bil za njegovo poslovanje odgovoren zgolj sam in za vsako podrobnost tudi prevzema polno odgovornost.
O podjetju Redsey je povedal, da nikoli ni bilo davčni dolžnik, da ni imelo prihodkov in premoženja ter da je Sloveniji poplačalo vse obveznosti. Pravi, da so vsa njegova podjetja »v zadnjih dveh desetletjih državi plačala za nekaj več kot 180 milijonov evrov različnih davkov«.
Trditve, da Redsey ni imel prihodkov in da je poplačal vse obveznosti, ni bilo mogoče neodvisno preveriti, saj finančnih podatkov podjetja ni v Pandorinih dokumentih. Premoženje podjetja je sicer predstavljala vsaj naložba v slovenskem Redu. Sejšeli, ki so po izsledkih dosedanjih novinarskih preiskav ena izmed rajskih postojank, ne zahtevajo predložitve letnih poročil ali njihove javne objave.
O poslovanju Redseyja smo poizvedovali tudi pri registracijski družbi AABOL. Prepričani so, da so pri skrbnem pregledu podjetja ravnali skladno z zakonodajo, vendar nam niso mogli posredovati nobenih informacij.
