Lani v Evropi za tretjino več napadov na novinarje

uredništvo Oštra

—

Lani je organizacija Hitri odziv za svobodo medijev (MFFR) v Evropi zaznala 2500 napadov na novinarje – to je 35 odstotkov več kot leta 2023. Svobodo novinarstva spodkopavajo tudi porast števila dezinformacij, ustvarjenih z umetno inteligenco, vladni nadzor nad novinarji in represivna zakonodaja.

Koordinatorka organizacije Hitri odziv za svobodo medijev Elena Rodina med nastopom v evropskem parlamentu (na zaslonu). Foto: MFFR

Odbor evropskega parlamenta LIBE, ki med drugim obravnava področje pravne države, je gostil javno razpravo o zaščiti novinarjev in svobode medijev ter evropski zakonodaji, ki je temu namenjena. Med gostujočimi govorci se je razprave udeležila Elena Rodina, koordinatorka organizacije Hitri odziv za svobodo medijev (MFFR), ki je poslance opozorila, da sta se svoboda medijev in varnost novinarjev v Evropi občutno poslabšali. 

Število napadov na novinarje se je lani v primerjavi z letom 2023 povečalo za 35 odstotkov, dezinformacij, ustvarjenih z umetno inteligenco, pa je bilo petkrat več. Novinarji se spoprijemajo s tako imenovanimi SLAPP tožbami, s katerimi skušajo vlagatelji tožb ovirati novinarsko delo, s kampanjami blatenja, nadzorom z vohunsko opremo in zmanjšanim ali zamrznjenim financiranjem medijskih organizacij, je povedala.

MFFR je lani zaznal napade z vohunsko opremo na novinarje v desetih evropskih državah – na Madžarskem, v Italiji, Srbiji, na Poljskem, v Grčiji, Belgiji, Španiji, Franciji, Latviji in Litvi. V 57 odstotkih primerov napadalci niso bili znani, 43 odstotkov pa so jih izvedli državni akterji.

»Velike tehnološke platforme, kot je Meta, v boju proti lažnim novicam in napadom na novinarje ne naredijo dovolj,« je dejala Rodina. Evropsko unijo je pozvala k usklajenim ukrepom za zaščito svobode medijev in demokratičnih vrednot. Med drugim naj implementira evropski akt o svobodi medijev na takšen način, da bo jasno omejena uporaba vohunske opreme, s katero nadzorujejo novinarsko delo. Poleg tega naj EU odredi velikim tehnološkim podjetjem, da morajo prepoznavati in odpravljati dezinformacije, ustvarjene z umetno inteligenco.