Madžarska ponovno napada neodvisne medije in nevladne organizacije
uredništvo Oštra
—
Na Madžarskem je vlada Viktorja Orbána pripravila zakon, ki naj bi zagotavljal »preglednost javnega življenja«, v resnici pa bo zatiral medije in nevladnike. Gre za še enega v vrsti zakonov o »tujih agentih«.
Središče Budimpešte. Foto: Anna Hunko / Unsplash
Zakonski predlog daje vladi pristojnost, da po lastni presoji sestavi seznam organizacij, za katere meni, da ogrožajo suverenost Madžarske, in ki finančna sredstva prejemajo iz tujine. Z uvrstitvijo na seznam bi bile organizacije izpostavljene strogim finančnim omejitvam in omejitvam delovanja. Madžarska davčna uprava bi tako lahko vpogledala v njihove bančne račune, nadzorovala transakcije ter preprečila dostop do tujih sredstev, če bi presodila, da organizacije »vplivajo na javno življenje«. Pogodbe, ki jih imajo sklenjene s tujimi partnerji, bi prenehale veljati. Uvrstitve na vladni seznam organizacije ne bodo mogle preprečiti, niti izpodbijati na sodišču.
Predlog zakona je na Madžarskem sprožil ulične proteste, med drugimi pa ga je močno kritiziral tudi neodvisni portal za preverjanje dejstev Lakmusz. Kot so zapisali v izjavi za javnost, bo zakon, če bo sprejet, ogrozil neodvisne medije in civilnodružbene organizacije. Po njihovem mnenju gre za doslej najresnejši napad na neodvisne institucije na Madžarskem. Če bi bil sporni zakon sprejet, bi bil ogrožen tudi obstoj Lakmusza, so opozorili.
Evropsko komisijo in druge evropske odločevalce so pozvali, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva in zagotovijo, da zakon ne bo sprejet. Komisija lahko pred sodiščem EU zahteva začasni ukrep za odložitev zakona, če bi ta začel veljati, obenem pa lahko na različne načine podpre madžarske neodvisne medije in civilno družbo. Portal Euronews je poročal, da je evropska komisija od Madžarske že zahtevala umik zakonskega predloga.
Lakmusz je v dobrih treh letih delovanja objavil več kot 800 člankov. Pred volitvami v evropski parlament in lokalnimi volitvami leta 2024 so preverili 46 političnih trditev, ki so se pojavile v plačanih oglasih v spletnih medijih, in ugotovili, da sta podjetji Meta in Google z dezinformacijskimi oglasi na Madžarskem ustvarili pol milijona evrov prihodkov