Dezinformacije o Ukrajincih vplivajo na volitve v Evropi
uredništvo Oštra
—
Člani evropskega observatorija za digitalne medije EDMO, med njimi tudi Oštro, so aprila objavili 1551 preverjanj dejstev. Med dezinformacijami so prevladovale teme konfliktov na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter dogajanja v EU.
Ilustracija: EDMO
V minulem mesecu so se po Evropi najbolj intenzivno razširjale lažne novice, da je obsodba francoske političarke Marine Le Pen zaradi zlorabe javnih sredstev zarota, ki jo je zakuhala EU, da je ukrajinska prva dama Olena Zelenska nameravala pobegniti iz Ukrajine in da sodeluje v trgovini z otroki ter da je ameriška animirana serija Simpsonovi napovedala papeževo smrt v letu 2025. Poleg teh se je veliko lažnih novic nanašalo na domnevne vzroke za obsežen električni mrk na Iberskem polotoku.
Aprilsko evropsko dezinformacijsko dogajanje je zaznamovala predvolilna kampanja v Romuniji, v okviru katere so se širile lažne novice, da naj bi Ukrajina v šolah diskriminirala romunsko manjšino, in o ukrajinskih beguncih, ki naj bi po zgolj treh letih bivanja v Romuniji pridobili državljanstvo, nakar naj bi zase zahtevali dele romunskega ozemlja. Poleg tega so romunski preverjevalci dejstev razkrinkali lažne zgodbe o pobijanju kristjanov v Siriji, pri čemer naj bi bila Rusija edina država, ki se zavzema zanje. Razkrinkali so tudi dezinformacije, da naj bi EU uvedla vojaško mobilizacijo in se pripravljala na vojno.
Na Poljskem je prav tako potekala predsedniška predvolilna kampanja in razširjale so se dezinformacije o domnevnem ukrajinsko-poljskem sporu, in sicer naj bi Ukrajina Poljsko obtožila, da širi lažne informacije o prisilni mobilizaciji v Ukrajini. Poljski preverjevalci dejstev so dokazali, da nič od tega ne drži in da kampanjo, ki spodkopava poljsko-ukrajinske odnose, v resnici usmerjajo proruski propagandni kanali. Naši poljski kolegi so kot lažne razkrinkali tudi propagandne trditve, da naj bi bilo v spopadih v Ukrajini ubitih 2000 poljskih prostovoljcev, kar naj bi pomenilo, da se že odvija vojna med Natom in Rusijo. Preverjevalci dejstev so razkrinkali tudi globok ponaredek videa, ki naj bi prikazoval splav v bolnišnici na Poljskem, ter domnevni posnetek muslimanske molitve v Varšavi, ki pa je v resnici nastal v Milanu.
Lažna zgodba o Poljski se je razširila tudi v Latviji: preverjevalci dejstev so razkrinkali dezinformacije, da naj bi zdravniki kradli organe ranjenih ukrajinskih vojakov, ki se zdravijo na Poljskem. Naši kolegi na Danskem pa so preverjali novico, da naj bi se prebivalci Grenlandije strinjali s priključitvijo ZDA. Ugotovili so, da tudi to ne drži.
Ko je konec aprila Iberski polotok zajel obsežen električni mrk, so se na to temo takoj začele pojavljati dezinformacije, tudi takšne, ki so spominjale na že dobro znane ruske dezinformacijske prijeme. Na Portugalskem so se pojavile lažne novice, da naj bi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen lažno obtožila Rusijo, da je odgovorna za izpad elektrike. Poleg tega so preverjevalci dejstev na Portugalskem razkrinkali dezinformacije, da naj bi EU opustila gotovino in uporabljala le še digitalni evro. Enake lažne novice smo člani EDMA zaznali tudi v Sloveniji, Grčiji, Bolgariji, Franciji in na Poljskem.
Med 1551 primeri dezinformacij, ki jih je EDMO preverjal aprila, je 103 ustvarila umetna inteligenca, pri čemer gre večinoma za umetno generirane fotografije. Analiza je pokazala, da obseg dezinformacij, ustvarjenih z umetno inteligenco, v zadnjih dveh letih zlagoma narašča.
EDMO združuje 14 centrov za preverjanje dejstev, katerih članske medijske organizacije preverjajo javne trditve, objavljene v vseh članicah EU in na Norveškem. Organizacije za preverjanje dejstev vsak mesec poročajo o zaznanih in preverjenih trditvah, EDMO pa te podatke zbira in analizira. To omogoča sistematično spremljanje trendov dezinformacijskih tem ter dezinformacij, ki presegajo državne meje. Za aprilsko poročilo je podatke o dezinformacijah prispevalo 33 medijskih organizacij, ki so članice EDMA, vključno z Oštrom.
Obseg lažnih informacij o Ukrajini se je aprila v primerjavi s preteklimi meseci zmanjšal, kar je verjetno mogoče pripisati zastojem v pogajalskem procesu med Ukrajino in Rusijo in manjšemu številu novic s terena. Rast števila dezinformacij o dogajanju v EU se je prav tako ustavila, nekoliko večji pa je obseg dezinformacij o podnebnih spremembah.