Tudi roboti imajo včasih slab dan

DSC_1206-1.jpg

Robotski sistemi, ki kirurgom pomagajo pri operacijah, postajajo redni »člani« ekip zdravstvenih kolektivov po vsem svetu. Slovenija ni izjema. Pri nas so robotski sistem Da Vinci pred osmimi leti prvi začeli uporabljati v celjski bolnišnici, letos pa tudi ljubljanskem kliničnem centru.

Maja Čakarić, uredništvo Oštra

Z njim imajo slovenski zdravniki in pacienti dobre izkušnje. Pomaga jim pri operacijah prostate in v abdominalni kirurgiji. Ker pa so prednosti robotske operacije v primerjavi s klasično laparoskopsko zanemarljive, ni lahko upravičiti nakupa tako zapletene naprave.

Izkušnje v tujini kažejo tudi, da roboti niso nezmotljivi. Napaka lahko veliko stane – z Da Vincijem je v ZDA povezanih 144 smrtnih primerov.

»Bolj sicer zaupam mašini kot zdravniku, ki ga recimo prvič vidim,« je dejal Bojan Bauman, novinar Večera. Ko so mu postavili diagnozo raka na prostati, se je po temeljitem premisleku odločil za operacijo s sistemom Da Vinci. Danes je zdrav. Redno hodi na preglede in, kot pravi, normalno živi naprej. »Dober občutek je, ko se zaveš, da so ti rešili življenje oziroma ti vsaj omogočili znosnega.«

Slovenska robota

Da Vinci sicer ni pravi robot, saj ga ne upravlja neposredno računalnik, ampak ga nadzira človek, dobro usposobljen in vešč kirurg. Ta med operacijo sedi ob napravi, gleda v zaslon in usmerja mehanske ročice, ko se te skupaj s kamero spuščajo v telo pacienta na operacijski mizi.

Da Vincija proizvaja ameriško podjetje Intuitive Surgical, ki je vodilno na področju sistemov za robotsko asistirane operativne posege, z letnimi prihodki več kot 3 milijarde dolarjev (2,6 milijarde evrov).

Doslej so bolnišnicam in klinikam po vsem svetu prodali najmanj 4400 sistemov, samo lani približno 680, več sto jih oddajajo v najem. Skupaj so lani po svetu opravili 877 tisoč kirurških posegov. Poleg ZDA ga uporabljajo v vsaj še 66 državah.

Pri nas je na področje robotskih operacij prva zakorakala celjska bolnišnica, leta 2010. Bauman je bil leto pozneje tako med prvimi, ki so jih tam operirali s pomočjo sistema Da Vinci. V Celju so doslej v urologiji in abdominalni kirurgiji opravili 2003 robotsko asistirane operacije.

Vsako leto načrtujejo kar 300 posegov, vendar načrtov doslej še niso uresničili. V preteklih dveh letih so se jim izmuznili za okrog deset odstotkov, kljub temu pa je celjsko število posegov nad svetovnim povprečjem, to je 195 posegov na leto, navajajo podatki te bolnišnice.

V Ljubljani so robotski sistem Da Vinci za 3,2 milijona evrov kupili letos. Z njim opravljajo podobne posege kot v Celju, v prihodnje ga bodo predvidoma namenili tudi kolegom za ginekološke operacije. V Celju pa o tem ne razmišljajo, saj jih moti »predvsem nizko vrednotenje ginekoloških operativnih posegov, katerih cena nikakor ne krije visokih stroškov te tehnologije«.

Generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder je maja letos ob slovesni predaji sistema Da Vinci napovedal, da bodo do konca leta opravili sto posegov, prihodnje leto pa že dvesto. Načrti so se zdaj zmanjšali za petdeset, nato predvidevajo postopno povečanje.

Pojasnili so, da trenutno še nimajo operacijske dvorane, ki bi bila namenjena le robotski kirurgiji. Jo pa načrtujejo, tako da bodo več pacientov lahko operirali takrat, ko bodo imeli primerne prostore.

 S klikom na ilustracijo vstopite v dosje Operacija Vsadki. Ilustracija: Christina Chung/ICIJ

S klikom na ilustracijo vstopite v dosje Operacija Vsadki. Ilustracija: Christina Chung/ICIJ

Za robotsko asistiranje so se v ljubljanskem kliničnem centru odločili, ker imajo robotske laparoskopske metode zdravljenja prednosti, denimo manjšo izgubo krvi med operacijo, po njej pa ima pacient manj bolečin, krajši čas je hospitaliziran in hitreje okreva. Vse to poceni zdravljenje. »Resda je robotska operacija nekoliko daljša, vendar so prednosti za bolnika, ki se lahko že nekaj dni po posegu vrne v normalno življenje, velike,« so pojasnili v UKC.

Temu pritrjuje tudi novinar Večera Bauman, ki se je po tehtanju dobrih in slabih plati posegov naposled odločil in izbral manj invazivnega. Navdušilo ga je, da je bil po treh dneh že doma, po enem mesecu pa spet v formi. »Ne vem, katera operacija bi bila najbolj idealna. Gotovo je pri tej manj trpljenja in tudi rehabilitacija je hitrejša.«

Robot Da Vinci ni primeren za vse vrste operacij v urologiji, toda za Baumanovo diagnozo je bil. Opisali so mu klasično, laparoskopsko in robotsko metodo, za katero je takrat doplačal okrog tisoč evrov. »Takrat smo plačevali, zato je bila manjša gneča. Niso pa se vsi odločali zanjo. Robot je bil le nekaj novega.«

Kljub temu v obeh slovenskih bolnišnicah vseh tovrstnih operacij ne opravljajo le z robotskim sistemom. Kot terciarni sektor morajo negovati vse segmente. Na Da Vincija so v ljubljanskem kliničnem centru prenesli približno četrtino operacij, ki so jih prej opravili z laparoskopijo ali klasično, odprto metodo.

Ko je zdravstveni svet leta 2012 razpravljal o upravičenosti financiranja celjskega robota, je urolog Sandi Poteko pojasnil, da je robotska operacija v primerjavi s klasično v le rahli prednosti: med drugim imajo bolniki manj bolečin, krajši čas so bolniško odsotni z dela, komplikacije pa so pri obeh posegih enake.

Urolog Marko Zupančič iz splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu se je z navedbo strinjal, a je bil prepričan, da je zgolj zaradi podobnosti težko upravičiti nakup več milijonov evrov vrednega robotskega sistema.

Poleg tega življenjska doba aparata ni dolga, le šest let. Zdravniki ga lahko uporabljajo tudi devet let ali še več, vendar ga je treba po petih letih odpisati.

Strmoglav padec vrednosti

Robotski sistem Da Vinci je celjsko bolnišnico leta 2010 stal 2,74 milijona evrov, pri tem da so za vzdrževanje plačali še milijon. Toda morala ga je nadomestiti z novim. Jeseni 2016. jih je namreč zastopnik proizvajalca obvestil, da bodo rezervne dele za robotske sisteme zagotavljali le še do konca leta 2017, zaradi česar po tem datumu vzdrževanje in servisiranje robotskega sistema ne bi bilo več mogoče.

Bolnišnica se je znašla pred odločitvijo, ali v Sloveniji nadaljevati s to po njihovih besedah vrhunsko tehnologijo in kako. Najprej so se po pomoč obrnili na ministrstvo za zdravje, nazadnje pa so nov robotski sistem kupili z lastnimi sredstvi. Zanj so plačali 2,3 milijona evrov.

Starega robota je prevzel proizvajalec, ki ga je sam ovrednotil na deset tisoč evrov, četudi je celjska bolnišnica zanj odštela skoraj štiri milijone. Uradne cenitve vrednosti niso pridobili, češ da »stari robotski sistem brez možnosti nadaljnjega vzdrževanja ni uporaben«.

Zdaj že operirajo na novem, ki je bil celo ugodnejši. Toda novi sistem dejansko ni nov. Je boljši kot predhodnik, vendar je bil pred tem šest let v uporabi za demonstracije na sejmih.

Od prostate do grozdne lupinice

Za pacienta so operacije sicer brezplačne, za zdravstveni sistem pa ne. Zavod za zdravstveno zavarovanje celjski bolnišnici za klasično operacijo prostate plača od 1491 do 4780 evrov, odvisno od zdravstvenega stanja pacienta in zahtevnosti posega. Za vsako robotsko operacijo pa v Celju in Ljubljani dobijo še 2501 evro dodatka.

Ne v Celju ne v Ljubljani večjih zapletov z Da Vincijem doslej niso imeli. Kljub sicer dobrim izkušnjam pa ni mogoče spregledati podatkov o zapletih, ki jih je mogoče pridobiti v javni podatkovni bazi ameriškega urada za zdravila FDA.

Novinarji konzorcija ICIJ, ki so sodelovali v mednarodnem preiskovalnem projektu Operacija Vsadki (Implant Files), so se poglobili vanje. Podrobneje so pregledali več kot deset tisoč poročil o posameznih zapletih s sistemom Da Vinci. Od leta 2005 je bilo med temi omenjenih kar 144 smrtnih primerov in 1391 poškodb, ki naj bi bile povezane z njim.

Kot vsaka naprava se tudi ta kvari. Podatki, ki so jih zbrali novinarji Operacije Vsadki, kažejo, da se delček instrumenta med posegom lahko odlomi in pade v pacienta, nekatere je že stresel električni tok. Občasno se je inštrument nepričakovano premaknil. V nekaterih primerih morajo med operacijo sistem znova zagnati, preiti na klasične tehnike ali prestaviti operacijo.

V analizi so novinarji še ugotovili, da je bil Da Vinci v zadnjih 13 letih zgolj v ZDA predmet 145 odpoklice. Študija, v kateri so leta 2013 ocenjevali kakovost poročanja ameriškemu uradu FDA o zapletih z medicinskimi pripomočki, je v sklepu opozorila na pomen verodostojnega poročanja o zapletih pri robotsko asistirani laparoskopiji za nadaljnji tehnološki razvoj. Toda proizvajalec Intuitive Surgical po ugotovitvah novinarjev pri poročanju več zapletov strne v enega samega.  

Novinarji konzorcija ICIJ ugotavljajo, da ima Intuitive Surgical – tako kot drugi proizvajalci medicinskih pripomočkov – odlično marketinško strategijo. Občasni madež na ugledu tako poskušajo odpraviti tudi z videoposnetki, ki poudarjajo simpatične plati sistema Da Vinci. Robotu, ki denimo šiva počene grozdne lupinice, pa je v svetu hipne pozornosti zagotovljena viralnost.