Aktualno število prebivalcev Slovenije pod pragom tveganja revščine ni največje »do zdaj«
Avtor: Aljaž Primožič
TRDITEV
»[V Sloveniji] imamo še največ ljudi do zdaj pod pragom tveganja revščine.«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
Leta 2014 je mesec brez finančnih težav preživelo 12 odstotkov slovenskih gospodinjstev, deset let pozneje pa 13 odstotkov več, kažejo podatki statističnega urada. Foto: STA
Podpredsednica stranke Demokrati Anžeta Logarja in nepovezana poslanka Eva Irgl je 3. februarja v pogovoru s predstavniki opozicije pred državnozborskimi volitvami v oddaji Studio ob 17.00 na prvem programu Radia Slovenija trdila, da je v Sloveniji »največ ljudi do zdaj pod pragom tveganja revščine«. Izjavo je podala v odgovoru na voditeljevo vprašanje, kaj bo odločalo o odhodu državljanov na volišča.
Slovenski statistični urad (Surs) je v objavi iz 10. oktobra 2016 navedel, da statistični uradi evropskih držav merijo relativno revščino, kar pomeni, da ugotavljajo, »koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi«.
Na Sursu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da relativno revščino prikazujejo z izraženo stopnjo tveganja revščine. Gre za delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih z neto razpoložljivim dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine. Kot Surs razlaga v metodoloških pojasnilih, neto razpoložljivi dohodek obsega dohodke vseh članov gospodinjstva, od katerih se odštejejo določeni plačani transferji in davki.
Najstarejši nabor podatkov o stopnji tveganja revščine, s katerimi razpolaga Surs, se sicer nanaša na obdobje 1997–2004. Kot so pojasnili, pa zaradi spremenjene metodologije zbiranja ti podatki niso neposredno primerljivi z aktualnejšimi, ki so za ta kazalnik na voljo od leta 2005 dalje. V članku se zato sklicujemo na podatke za zadnji dve desetletji.
Po pojasnilu Sursa stopnjo tveganja revščine zaradi boljše predstave ponazarjajo z oceno števila oseb pod pragom revščine. Po njihovih podatkih je v obdobju 2005–2024 največ ljudi, to je približno 291 tisoč, pod pragom tveganja revščine živelo leta 2013. V zadnjih petih letih število teh oseb narašča, leta 2024 jih je bilo 276 tisoč.
Opozorili so, da je za načrtovanje morebitnih ukrepov in njihovega vpliva na posamezne ranljive skupine namesto stopnje tveganja revščine bolje uporabiti kazalnik števila oseb pod pragom tveganja revščine.
Podatki o številu oseb pod pragom revščine za leto 2025 do zaključka redakcije še niso bili dostopni. Kot je Surs napovedal v odgovoru na vprašanja Razkrinkavanja.si, bodo te objavili 19. februarja.
Na Sursu so za celovitejše razumevanje življenjskega standarda priporočili spremljanje tudi drugih kazalnikov te kategorije, kot so stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti, zelo nizka delovna intenzivnost ter kazalniki zadovoljstva z življenjem in finančnim stanjem gospodinjstev. Po naših ugotovitvah nobeden od teh ni kazal najslabšega stanja za leto 2024.
Evo Irgl smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njen odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Podpredsednica stranke Demokrati Anžeta Logarja in nepovezana poslanka Eva Irgl je 3. februarja v oddaji Studio ob 17.00 na prvem programu Radia Slovenija trdila, da imamo v Sloveniji največ ljudi pod pragom tveganja revščine »do zdaj«.
Statistični urad (Surs) razpolaga s podatki o stopnji tveganja revščine od leta 1997, vendar ti zaradi vmesne spremembe metodologije niso neposredno primerljivi z aktualnejšimi, ki jih zbira od leta 2005. V članku smo zato upoštevali slednje.
Po zadnjih javno dostopnih podatkih Sursa, ki se nanašajo na leto 2024, je po oceni urada pod pragom tveganja revščine živelo 276 tisoč ljudi. Podatki za leto 2025 bodo objavljeni v četrtek, 19. februarja.
Največ ljudi je pod pragom tveganja revščine v Sloveniji živelo leta 2013, in sicer približno 291 tisoč.
Trditev, da v Sloveniji živi največ ljudi pod pragom tveganja revščine do zdaj, glede na zadnje javno dostopne podatke ne drži.
Po metodologiji Razkrinkavanja.si jo označujemo tudi za neutemeljeno, saj aktualni podatki za leto 2025 še niso javno dostopni.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.