Janša manipulativno o ceni goriva v času njegove tretje vlade
Avtor: Aljaž Ocvirk
TRDITEV
»Cena goriva v Sloveniji. 3. Janševa vlada: 1 EUR. 1. Golobova vlada (september 2025): 1,420 EUR.«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina je bila 10. februarja letos 1,421 evra za liter, za liter dizla pa 4,1 centa več. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Predsednik SDS Janez Janša je 15. januarja na facebooku objavil fotografijo, ki prikazuje primerjavo cene goriva leta 2020, v obdobju tretje Janševe vlade, in septembra lani, ko je vlado že vodil Robert Golob.
Janša je v objavi trdil, da je cena goriva v času njegove tretje vlade znašala en evro, septembra lani pa 1,42 evra. Objavo je do zaključka redakcije delilo več kot sto uporabnikov facebooka.
Mandat tretje vlade Janeza Janše je trajal od 13. marca 2020 do 1. junija 2022, ko je vodenje vlade prevzel Robert Golob.
Ukrep kontrole cen določa področni zakon, ki velja od leta 1999, kontrolo cen pa opredeljuje kot spremljanje in analiziranje gibanja cen ter pripravo, predlaganje in predpisovanje ukrepov, ki jih izvajajo državni organi.
Po tem zakonu smejo državni organi v posameznem primeru uporabiti le ukrepe kontrole cen, ki so glede na razlog za ukrep nujni, v najmanjši meri omejujejo konkurenco in so najbližji normalnim tržnim razmeram. Poleg tega morajo ukrepi kar najhitreje privesti do odprave razlogov za ukrepe kontrole cen.
Kot je navedeno na vladnem spletnem mestu o cenah naftnih derivatov, je najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji od leta 1999 do konca septembra 2020 določala država, in sicer na podlagi vsakokratne uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri so se cene spreminjale vsakih 14 dni.
Po podatkih, dostopnih na spletnem mestu Energetika, ki ga upravlja ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, je cena motornega neosvinčenega 95-oktanskega bencina (NMB-95) in dizelskega goriva v obdobju te Janševe vlade znašala en evro od 7. aprila do 30. septembra 2020.
Vlada je nato na seji 23. septembra 2020 »sprejela informacijo o stanju na trgu naftnih derivatov in ugotovila, da ukrep kontrole cen na področju naftnih derivatov ni več potreben«. Kot kaže tabela, objavljena na spletnem mestu Energetika, so oktobra 2020 spet začele veljati tržne cene.
Tretja Janševa vlada je regulacijo cen naftnih derivatov zatem uvedla še dvakrat. Drugič z uredbo o določitvi cen določenih naftnih derivatov, ki je veljala od 15. marca do 1. maja 2022, tretjič pa 11. maja 2022, pri čemer so bile cene za liter NMB-95 in dizla v obeh obdobjih višje od enega evra.
Podatki, dostopni na spletnem mestu Energetika, kažejo, da je cena za liter NMB-95 od 26. avgusta do 8. septembra lani znašala 1,443 evra, za liter dizla pa 2,2 centa več. Naslednjih 14 dni je cena litra NMB-95 znašala 1,459 evra, za liter dizla pa so morali vozniki odšteti 2,8 centa več. V zadnjem tednu septembra je liter NMB-95 stal 1,465 evra, dizel pa 2,5 centa več.
Dan pred nastopom tretje Janševe vlade je tedanji minister za zdravje Aleš Šabeder v Sloveniji razglasil epidemijo covida-19. Kot je ministrstvo za infrastrukturo julija 2020 pojasnilo v novici, objavljeni na spletnem mestu Energetika, so se maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji na nacionalni ravni »močno znižale« v drugem četrtletju oziroma obdobju april–junij 2020.
Opozorili so, da je pandemija koronavirusa na naftnem trgu povzročila krizne razmere, saj se je zaradi manjšega povpraševanja po naftnih proizvodih zmanjšala tudi njihova proizvodnja. K »zgodovinskemu padcu cen nafte« pa je pripomogla še cenovna vojna med Savdsko Arabijo in Rusijo.
Takratna vlada je spremembe na nabavnem trgu, za omilitev izrazitega padca cen surove nafte na svetovnih trgih, kompenzirala s prilagajanjem trošarin na bencin in dizel. Da je trošarine prilagodila, denimo kažejo tudi podatki združenja za promet pri gospodarski zbornici o razrezu drobnoprodajnih cen goriva iz junija 2020.
Avtorji prispevka, leta 2022 objavljenega v gospodarskem biltenu Evropske centralne banke, so ugotavljali, da je bil znatni padec cen energentov na začetku leta 2020 v glavnem posledica negativnega vpliva pandemije na povpraševanje po energiji.
Po njihovih pojasnilih je rast cen energentov konec leta 2021 in na začetku leta 2022 poganjalo predvsem oživljanje povpraševanja po energentih, ki se je začelo po sprostitvi omejitvenih ukrepov po prvem valu pandemije. K poznejšemu izrazitejšemu dvigu cen v letu 2021 pa so občutno prispevali tudi dejavniki, ki so vplivali na ponudbo, denimo dejstvo, da se je razširjena različica Organizacije držav izvoznic nafte OPEC+ kot odziv na velik upad povpraševanja po nafti marca in aprila 2020 odločila zmanjšati ponudbo nafte za 9,7 milijona sodov na dan.
Avtorji članka, leta 2024 objavljenega v recenzirani znanstveni reviji Humanities and Social Sciences Communications, so pojasnili, da imajo izredni dogodki, kot so vojna, pandemija covida-19 in svetovna gospodarska recesija, na energetskem trgu občutne srednje- do dolgoročne posledice. Opozorili so, da so posledice invazije Rusije na Ukrajino 24. februarja 2022 in sankcije, ki so jih proti Rusiji uvedle ZDA in EU, hudo prizadele trg energentov.
Janeza Janšo smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Predsednik SDS Janez Janša je 15. januarja na facebooku objavil fotografijo primerjave cen goriva leta 2020, med njegovo tretjo vlado, in septembra lani, v času aktualne vlade. V objavi je trdil, da je bila cena goriva med njegovim tretjim mandatom en evro, septembra lani pa 1,42 evra.
Janša je vlado tretjič vodil od 13. marca 2020 do 1. junija 2022. Po podatkih spletnega mesta Energetika, ki ga upravlja ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, je liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina (NMB-95) in dizla v obdobju Janševe vlade stal en evro le od 7. aprila do 30. septembra 2020.
Na tem spletnem mestu so julija 2020 pojasnili, da so se cene naftnih proizvodov znižale zaradi pandemije covida-19, pa tudi zaradi cenovne vojne med Savdsko Arabijo in Rusijo. Janševa vlada je spremembe na trgu kompenzirala s prilagajanjem trošarin na bencin in dizel, kar potrjujejo podatki združenja za promet pri GZS o razrezu drobnoprodajnih cen goriva iz junija 2020.
Avtorji prispevka, leta 2022 objavljenega v gospodarskem biltenu Evropske centralne banke, so pojasnili, da je rast cen energentov po koncu pandemije izvirala predvsem iz vnovič povečanega povpraševanja po naftnih derivatih, ki je sledilo sprostitvi pandemičnih ukrepov, ter omejene ponudbe te dobrine.
Študija, leta 2024 objavljena v recenzirani znanstveni reviji Humanities and Social Sciences Communications, pa je ugotovila, da so energetske trge dodatno obremenili izredni dogodki, denimo zaostritev vojne v Ukrajini.
Po podatkih, dostopnih na spletnem mestu Energetika, je liter NMB-95 v prvem tednu septembra 2025 stal 1,443 evra, litra dizla pa 1,465 evra, naslednja dva tedna sta bili ceni 1,459 oziroma 1,487 evra, v zadnjem tednu meseca pa 1,465 oziroma 1,491 evra.
Del trditve Janeza Janše, da je cena goriva v času njegove tretje vlade znašala en evro, je manipulativen. Cena en evro za liter NMB-19 in dizla je v obdobju tretje Janševe vlade veljala samo nekaj več kot pet mesecev.
Del trditve, da je cena goriva septembra lani znašala 1,42 evra, ne drži. Gorivo, bencinsko oziroma dizelsko, je bilo dražje, v povprečju 1,46 oziroma 1,48 evra.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.