Cene življenjskih potrebščin se niso zvišale za petino

Avtor: Martin Justin

 

TRDITEV

»Čeprav vladni podatki navajajo, da se cena košarice izbranih osnovnih živil že nekaj mesecev znižuje, pa podatki Statističnega urada RS kažejo, da so cene osnovnih dobrin v zadnjem letu poskočile za vsaj 20 odstotkov.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Nova24tv.si


 
 

Od začetka lanskega novembra do konca oktobra so se med živilskimi proizvodi najbolj podražili krompir, oljčno olje in riž. Foto: DPA/STA

Spletni portal Nova24tv je 20. novembra poročal, da podatki statističnega urada (Surs) kljub trditvam vlade o zniževanju cene košarice osnovnih živil kažejo, »da so cene osnovnih dobrin v zadnjem letu poskočile za vsaj 20 odstotkov«.

V nadaljevanju prispevka so povzeli anketo Parsifala, v kateri se je tri četrtine anketiranih strinjalo, da so se osnovna živila podražila. Navedli so tudi podatek Sursa, da so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 6,9 odstotka.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je septembra lani začelo izvajati redni popis cene košarice 15 osnovnih živil v trgovinah različnih slovenskih trgovskih verig. Po njihovih podatkih, dostopnih na portalu Primerjaj-cene.si, se je cena povprečne najcenejše košarice osnovnih živil od prvega popisa do zadnjega novembra letos znižala za 48,84 odstotka oziroma za 24,37 evra.

Cena povprečne najcenejše košarice osnovnih 15 živil se je po teh podatkih zniževala od januarja do 9. oktobra letos, ko je stala 24,11 evra, nato pa se je do 11. novembra zvišala na 25,53 evra.

Kot so za Razkrinkavanje.si pojasnili na Sursu, cen za kategorijo »osnovne dobrine« ne spremljajo, spremljajo pa gibanje cen življenjskih potrebščin, ki jih delijo v štiri kategorije, na živilske proizvode, neživilske proizvode, gostinske storitve in druge storitve. Cene merijo na podlagi izbranih reprezentativnih izdelkov in storitev, ki v potrošnji povprečnega potrošnika predstavljajo najpomembnejši delež.

Po podatkih Sursa so se cene vseh življenjskih potrebščin od začetka lanskega novembra do konca oktobra v povprečju zvišale za 6,9 odstotka, cene hrane in brezalkoholnih pijač pa za 7,3 odstotka.

V tem obdobju so se najbolj zvišale cene nekaterih prevoznih storitev, na primer prevoza z žičnicami, sedežnicami in vzpenjačami (za 50,3 odstotka) in zračnega potniškega prevoza (36,5 odstotka), pa tudi krompirja (30,6 odstotka), oljčnega olja (30,5 odstotka) in elektrike (24,3 odstotka).

Nekateri izdelki in storitve iz košarice življenjskih potrebščin so se v zadnjem letu tudi pocenili. Najbolj so se znižale cene jedilnega olja iz drugih oljčnic – konec oktobra je bilo za 25,7 odstotka cenejše kot v začetku novembra lani, in cene kombiniranega potniškega prevoza, ki so se v tem obdobju znižale za 15 odstotkov.

Da so se cene osnovnih dobrin po podatkih Sursa v zadnjem letu povišale za vsaj 20 odstotkov, je 21. novembra poročal tudi Portal24.si, ki je prek podjetja Agencija Rudolf, d. o. o., v lasti kolumnista Nove24tv Edvarda Kadiča.

Z ugotovitvami smo seznanili oba portala, a se nanje še nista odzvala. Odziva bomo objavili, ko ju prejmemo.

 

SKLEP

Spletni portal Nova24tv je 20. novembra poročal, da podatki Sursa kljub trditvam vlade o zniževanju cene košarice osnovnih živil kažejo, »da so cene osnovnih dobrin v zadnjem letu poskočile za vsaj 20 odstotkov«.

Kot so za Razkrinkavanje.si pojasnili na statističnem uradu, cen za kategorijo »osnovne dobrine« ne spremljajo, spremljajo pa gibanje cen življenjskih potrebščin, ki jih merijo na podlagi cen reprezentativih izdelkov in storitev.

Po njihovih podatkih so se cene življenjskih potrebščin od začetka novembra 2022 do konca oktobra v povprečju zvišale za 6,9 odstotka, cene hrane in brezalkoholnih pijač pa za 7,3 odstotka.

Trditev, da so se cene osnovnih dobrin v zadnjem letu zvišale za 20 odstotkov, ne drži.


Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.

Vsi tipi razkrinkanih informacij


Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).