Fluorid ščiti zobe in v priporočenih odmerkih ni nevaren
Avtorica: Ana Mićović
TRDITVI
[6 NAJVEČJIH FARMACEVTSKIH LAŽI] »Fluorid ščiti naše zobe!«
»Je način, kako se znebiti industrijskih odpadkov, ne da bi plačali za njihovo filtriranje.«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) uporaba vode z dodatkom majhnih količin fluora pri otrocih in odraslih zmanjša pojav zobne gnilobe za približno 25 odstotkov. Foto: Helena Lopes/Pexels
Uporabnica facebooka je 20. marca v objavi naštela šest domnevnih laži, ki jih podpira farmacija. Med drugim je trdila, da fluorid ne ščiti zob in da je industrijski odpadek.
Doktor dentalne medicine in profesor na katedri za zobne bolezni in normalno morfologijo ljubljanske medicinske fakultete Aleš Fidler je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je fluorid ključen za preprečevanje zobne gnilobe. Zobna tkiva so ob prisotnosti fluorida odpornejša proti kislinam, ki jih iz sladkorjev v hrani proizvajajo ustne bakterije.
Ocenil je, da pri večini za ustrezno zaščito zadošča redna uporaba zobne paste s fluoridom – otroške vsebujejo tisoč delcev fluorida na milijon delcev paste, tiste za odrasle pa 1450 delcev na milijon. Zastrupitev pa nastopi pri zaužitju več kot pet miligramov fluorida na kilogram telesne teže. Po Fidlerjevih besedah bi pri otroku, ki tehta deset kilogramov, zastrupitev v obliki črevesnih težav povzročilo zaužitje okoli 50 gramov otroške zobne paste.
Fidler je pojasnil, da pitna voda v Sloveniji ne vsebuje tolikšnih količin fluorida, da bi lahko vplivale na zdravje zob. Količina fluorida v njej je daleč pod priporočeno vrednostjo za zaščito pred zobno gnilobo, ki znaša od 0,5 do 0,7 miligrama na liter. Opozoril je, da je zobna pasta za večino prebivalcev Slovenije pravzaprav edini vir fluorida, saj komunalne službe v Sloveniji ne dodajajo fluora v vodovod.
Po zadnjih dostopnih podatkih evropske komisije iz leta 2010 samo na Irskem in ponekod v Španiji v vodovod dodajajo fluorid. V nekaterih delih Združenega kraljestva, ki sicer ni več član EU, so prav tako umetno fluorirali vodo. Kot izhaja iz poročila evropske komisije, druge članice vode niso fluorirale.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v strokovnih smernicah o vzgoji za ustno zdravje iz leta 2015 zobne paste s fluoridi uvrstil med najpomembnejši vir vnosa fluorida v osnovni preventivni skrbi za zobno higieno. V smernicah so opozorili, da fluorid deluje predvsem z neposrednim stikom z zobno površino, zato ni priporočljivo izpirati ustne votline po ščetkanju zob, če želimo doseči najboljši preventivni učinek zobne paste s fluoridi.
NIJZ je določil dovoljeno dnevno količino vnosa fluorida pri različnih starostnih skupinah otrok (smernice se nanašajo na vse vire, ne le na zobno pasto). Pri otrocih, starih od sedem do dvanajst mesecev, ki tehtajo devet kilogramov, je dovoljen vnos 0,9 miligrama fluorida na dan, pri otrocih od devetega do trinajstega leta pa deset miligramov na dan.
Člani mednarodnega združenja za raziskave na področju zobozdravstva, ustne votline ter kirurgije lobanjskih in obraznih kosti (IADR) so v stališču o fluorizaciji vode, objavljenem 16. junija 2022, pojasnili, da je ta postopek varen in učinkovit način za zmanjšanje neenakosti v ustnem zdravju prebivalstva. Fluorizacija je postopek, s katerim prilagodimo koncentracijo fluorida v zalogah pitne vode do ravni, ki je priporočljiva za najustreznejše ustno zdravje.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v smernicah iz leta 2006 o fluoridu v pitni vodi pojasnila, da so manjše koncentracije te snovi koristne za zdravje zob. V večjih količinah pa ima lahko tudi negativne učinke, zato so opozorili, da mora biti vnos fluorida nadzorovan ter prilagojen okoljskim in prehranskim okoliščinam.
V skladu s področno evropsko direktivo je v EU zakonsko dovoljena meja količine fluorida v pitni vodi 1,5 miligrama na liter. Po podatkih, ki jih je evropska agencija za varnost hrane (EFSA) navedla v posodobljeni oceni tveganja v zvezi s fluoridom v živilih, pitni vodi in drugih virih izpostavljenosti, je bila raven te snovi v več kot 86 odstotkih vzorcev pitne vode v EU manj kot 0,3 miligrama na liter. V več kot 97 odstotkih vzorcev pa je bila raven fluorida manjša od 0,7 miligrama na liter.
Izvor fluorida ne vpliva na čistost in kakovost snovi
Anton Meden, predstojnik katedre za anorgansko kemijo na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, je opozoril, da je ključno razlikovanje med industrijskim odpadkom ter stranskim ali recikliranim produktom.
Kot je pojasnil, vodikov fluorid, ki nastaja pri predelavi naravnega fluoroapatita v fosfatno mineralno gnojilo, res ni osrednji produkt industrijskega postopka, vendar je preveč dragocen, da bi ga zavrgli (kot industrijski odpadek). V proizvodnih obratih ga zato zajamejo, ustrezno očistijo in prodajo kot stranski produkt. Količina fluoridov, ki po tem ostane v odpadkih, pa je tako majhna, da njihovo recikliranje ekonomsko ni smiselno.
Meden je poudaril, da za postopek čiščenja fluorida veljajo enaka pravila ne glede na to, ali gre za stranski produkt ali namensko proizvedeno snov. Fluoridi, ki so namensko izdelani za dodajanje v zobne paste ali pitno vodo, ter tisti, ki so stranski produkt pri proizvodnji umetnih gnojil ali rezultat recikliranja fluoridov iz drugih postopkov, so deležni nadzora in se po kakovosti ne razlikujejo. Izpolnjevati morajo »enake zahteve glede oblike in čistosti«.
Uporabnico facebooka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Uporabnica facebooka je 20. marca trdila, da fluorid ne ščiti zob, temveč naj bi šlo za način, ki industriji omogoča, da se brez stroškov znebi fluoridnih odpadkov.
Doktor dentalne medicine in profesor na ljubljanski medicinski fakulteti Aleš Fidler je pojasnil, da fluorid zobno sklenino utrjuje in jo ščiti pred kislinami, ki jih proizvajajo ustne bakterije. Ker pa so količine te snovi v slovenski pitni vodi daleč pod mejo, potrebno za zaščito zob, je za večino prebivalcev edini vir zobna pasta.
Na zaščitno vlogo fluorida opozarjajo tudi vodilne zdravstvene in strokovne institucije. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) uvršča zobne paste s fluoridi med najpomembnejši vir vnosa te snovi v preventivni zobni oskrbi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja, da so učinki fluorida neposredno povezani s količino vnesene snovi.
Podatki evropske agencije za varnost hrane kažejo, da je raven fluorida v 97 odstotkih vzorcev pitne vode v EU vsaj za polovico nižja od zakonsko dovoljene meje 1,5 miligrama fluorida na liter. V več kot 86 odstotkih vzorcev pa znaša manj kot 0,3 miligrama na liter.
Anton Meden z ljubljanske fakultete za kemijo je pojasnil, da se fluorid, ki nastane kot stranski produkt industrijske predelave, ter namenski produkt za zobne paste po kakovosti ne razlikujeta. Fluorid kot stranski produkt ni odpadek, temveč je dragocena snov, ki gre v nadaljnjo prodajo. Za vse fluoride, ne glede na njihov izvor, veljajo enaki nadzorni standardi.
Trditvi, da fluorid zob ne ščiti in da gre za prikrito uporabo industrijskih odpadkov, ne držita.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.