Fotografija Tanje Fajon in Urške Klakočar Zupančič je lažna
Avtorica: Ana Mićović
Po podatkih evropskega observatorija za digitalne medije (EDMO) je bil delež z umetno inteligenco ustvarjenih ali preoblikovanih dezinformacij marca letos za tri odstotne točke večji kot mesec prej. Takih je bila petina od 1690 objavljenih preverb dejstev. Foto: Jure Makovec/STA
Novinarka tednika Demokracija Petra Janša je 14. aprila na družbenem omrežju X poobjavila fotografijo nekdanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič in Tanje Fajon, ministrice za zunanje zadeve, ki opravlja tekoče posle, v televizijskem studiu. Po fotografiji sodeč naj bi med gostovanjem v studiu obe nosili zelo kratko krilo. Novinarka jo je pospremila s pripisom: »Če ne bi vedeli, kdo sta, kaj bi si mislili, kaj je njun poklic? :)«
Objava je imela do zaključka redakcije več kot 49 tisoč ogledov, všečkalo jo je 712 uporabnikov, delilo pa 181. Sodeč po komentarjih pod njo nekateri niso prepoznali neavtentičnosti fotografije. »Raje ne komentiram,« se je denimo odzvala ena izmed uporabnic.
Preverba z Googlovim orodjem za obratno iskanje fotografij je pokazala, da se podoba studia na fotografiji ujema s podobo studia oddaje Marcel na TV Slovenija. Takratni predsednica državnega zbora in ministrica sta v tej gostovali 13. aprila.
Ko smo fotografijo z omrežja X primerjali s posnetkom njunega nastopa v omenjeni oddaji, smo ugotovili, da se oblačila, ki jih nosita na fotografiji, in tista, ki sta jih nosili v oddaji, ne ujemajo.
Fotografija Fajonove in Klakočar Zupančičeve iz objave na omrežju X. Vir: X
Tanja Fajon in Urška Klakočar Zupančič med dejanskim nastopom v oddaji. Vir: RTV 365, zaslonski posnetek
Mladen Borovič, predavatelj na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je »praktično nemogoče določiti«, ali je bila fotografija ustvarjena z umetno inteligenco (UI) ali ne. Po njegovi oceni je poseg UI še najbolj opazen na desni roki Tanje Fajon, blizu kolena. Kot je opozoril, pa je položaj njenih rok takšen, da je težko konkretno določiti, ali gre za vsebino, ustvarjeno z UI.
Pojasnil je še, da naša primerjava izvirnega posnetka oddaje, na katerem sta političarki oblečeni drugače, in fotografije, objavljene na družbenem omrežju, potrjuje, da je ta prirejena, bodisi z orodjem UI bodisi s programom za obdelavo slik.
Odkrit primer nasilja nad ženskami
Jure Skubic z oddelka za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete, tudi raziskovalec na inštitutu za novejšo zgodovino, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da namigovanja o prostituciji žensk na pomembnih družbenopolitičnih položajih, denimo političark, novinark, aktivistk in vodij nevladnih organizacij, niso nič novega. V slovenskem in mednarodnem prostoru se pojavljajo že kar nekaj časa.
Po njegovem mnenju so taki komentarji del širšega problema spolne objektivizacije žensk v javnem prostoru. Da bi ženske diskreditirali in izrinili iz polja javnosti, se jih razume in prikazuje kot objekte seksualne želje: »S tem se neposredno napada njihovo dostojanstvo, v javni percepciji pa ustvarja razumevanje, da ženske kot take niso primerne za delovanje v javnosti oziroma na pomembnih družbenopolitičnih položajih.«
Namigovanja o prostituciji je sicer označil za »odkrit primer nasilja nad ženskami v politiki, ki pa je spretno zakrit z ogrinjalom svobode govora«. Kot je poudaril, domače in mednarodne raziskave soglasno ugotavljajo, da tovrstno nasilje najpogosteje širijo moški. Ženske, ki so njegove tarče, v njihovih očeh namreč ogrožajo njihove politične ambicije in družbenopolitični položaj.
Posledično je napad na dostojanstvo žensk poskus ohranitve ali celo vrnitve patriarhalnih vzorcev v politiki in širši družbi oziroma orodje za boj proti enakosti spolov v javnosti. Prav tako je to orodje političnega menedžmenta, pri čemer se ženske z napadi »poskuša potisniti nazaj v zasebnost in jih ukalupiti v stereotipno pripisane jim vloge«. S tem se neposredno napada njihove človekove pravice in ogroža temeljne vrednote demokratične družbe.
Po njegovih besedah nasilje na družbenih omrežjih postaja normalizirana vsakdanja praksa, ki je javnost niti več ne zazna kot problematične. »Tiste, ki na tovrstno negativno prakso odkrito opozarjajo, pa se pogosto razume, kot da pretiravajo, hočejo omejiti svobodo govora ali cenzurirati družbena omrežja.«
Skubic je ocenil še, da je vpliv UI na družbo v enaki meri pozitiven in negativen. »Kot je nesporno dejstvo, da nam umetna inteligenca olajša marsikatero nalogo, je nesporno tudi, da se z njeno uporabo neresnične, žaljive in nasilne informacije o posameznicah in posameznikih, a o slednjih redkeje, še hitreje in 'učinkoviteje' širijo med ljudmi.«
Eden od odmevnih primerov spolne objektivizacije žensk na pomembnih družbenih položajih se je v Sloveniji zgodil marca 2016, ko je predsednik SDS Janez Janša v objavi na omrežju X novinarki TV Slovenija Mojco Šetinc Pašek in Eugenijo Carl primerjal z »odsluženimi prostitutkami za 30 in 35 evrov«, ker sta poročali o naraščanju sovražnega govora, uperjenega proti migrantom, ki ga je bilo zaznati tudi v vrstah SDS.
Primer je obravnavala tudi platforma Sveta Evrope za zaščito novinarjev, novinarki pa sta zoper Janšo vložili tožbi. Po več sodbah nižjestopenjskih sodišč in pritožbah vpletenih je ustavno sodišče marca 2024 zavrnilo Janševo pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča. S to odločitvijo je potrdilo odškodnino, ki jo je Eugeniji Carl zaradi razžalitve in duševnih bolečin dosodilo višje sodišče, prav tako odškodnino za Mojco Šetinc Pašek. To je vrhovno sodišče sprva razveljavilo.
Janez Janša se je julija lani, potem ko je izčrpal sodne možnosti v Sloveniji, pritožil na evropsko sodišče za človekove pravice. Po zadnjih podatkih, objavljenih na straneh sodišča, je to 16. julija lani Janšo in slovensko državno odvetništvo pozvalo, naj se izrečeta o tem, ali je bila pritožniku kršena pravica do svobode govora.
Petra Janša je v odgovoru na naše ugotovitve pojasnila, da je vir omenjene fotografije omrežje X, a žal ne ve, kdo je njen avtor. Trdila je, da ni ona. »Kaj niso tako oblečene tudi sodnice na sodiščih (pod togo seveda, na hodnikih jih novinarji srečujemo v civilu), uslužbenke v bankah, voditeljice na TV?« je dodala.
S K L E P
Petra Janša, novinarka tednika Demokracija, je 14. aprila na omrežju X poobjavila fotografijo nekdanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič in Tanje Fajon, ministrice za zunanje zadeve, ki opravlja tekoče posle, ki obe v kratkem krilu sedita v televizijskem studiu. K fotografiji je pripisala: »Če ne bi vedeli, kdo sta, kaj bi si mislili, kaj je njun poklic? :)«
Toda njuna oblačila na fotografiji se ne ujemajo z oblačili, ki sta jih nosili v oddaji Marcel na TV Slovenija, kjer sta gostovali 13. aprila.
Mladen Borovič, predavatelj na Feriju, je potrdil, da je bila fotografija nedvomno prirejena, ni pa jasno, ali z generativno UI ali orodjem za obdelavo fotografij.
Jure Skubic z oddelka za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete, tudi raziskovalec na inštitutu za novejšo zgodovino, pa je pojasnil, da so namigovanja o prostituciji, usmerjena proti ženskam na pomembnih družbenopolitičnih položajih, del širšega problema spolne objektivizacije, s katerim se ženske skuša odriniti nazaj v zasebno sfero. Namigovanja o prostituciji je označil za »odkrit primer nasilja nad ženskami v politiki, ki pa je spretno skrit pod ogrinjalo svobode govora«.
Kot je opozoril, tako domače kot tuje raziskave kažejo, da tovrstno nasilje najpogosteje širijo moški, v očeh katerih ženske ogrožajo njihove politične ambicije in družbenopolitični položaj. Po Skubičevem mnenju pa se neresnične, žaljive in nasilne informacije o posameznicah in posameznikih, a o slednjih redkeje, z uporabo UI še hitreje širijo med ljudmi.
Objavo po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za lažno.
Lažna objava
Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.
Oštro je že 8 let delo v teku, nenehno raste in se izboljšuje. Zdaj pa potrebujemo VAS! Nam pomagate, da bomo še boljši?
Izpolnite kratko anonimno anketo in nam povejte, kako. Hvala!
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).