Logar le delno pravilno o prenovi plačnega sistema javnih uslužbencev

Avtorica: Meta Gantar

 

TRDITEV

»[Vlada Roberta Goloba je] recimo javnim uslužbencem dvignila maso za plače, ni pa naredila potrebnih reformnih delov, kot sta variabila ali dodatek za posebno ogrožene poklice oziroma tiste, ki jih primanjkuje.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Pop TV


 
 

Stranka Demokrati, ki jo vodi Logar, je v predvolilnem programu obljubila dokončanje reforme plačnega sistema v javni upravi, in sicer z okrepitvijo stimulativnega dela, ki temelji na uspešnosti, in sistemskimi rešitvami za deficitarne poklice. Foto: Bor Slana/STA

Predsednik stranke Demokrati Anže Logar je 9. marca na predvolilnem soočenju na Pop TV trdil, da je vlada Roberta Goloba »javnim uslužbencem dvignila maso za plače, ni pa naredila potrebnih reformnih delov, kot sta variabila ali dodatek za posebno ogrožene poklice oziroma tiste, ki jih primanjkuje«.

Združenje svetov delavcev Slovenije je v povzetku izobraževanja o sistemu nagrajevanja, ki ga je organiziralo oktobra 2024, fiksni del plače opredelilo kot bruto plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo, variabilni del plače pa kot nagrado za delovno uspešnost oziroma druge oblike finančnih spodbud.

Po zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), ki velja od 23. novembra 2024, uporablja pa se od januarja lani, je plača sestavljena iz osnovne plače in dela plače, ki vključuje delovno uspešnost, delovno uspešnost zaradi prodaje blaga in storitev na trgu ter dodatke, kot sta dodatka za pripravljenost in mentorstvo. 

Skladno z zakonom se javnim uslužbencem osnovno plačo določi s plačnimi razredi, v katerih bodo prejemali plačo, ki je najmanj enaka minimalni plači ali višja od nje. Zakon določa tudi, da se bodo plačni razredi zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah postopoma usklajevali do leta 2028, nato se bo njihova vrednost v okviru pogajanj enkrat na leto usklajevala z inflacijo.

Javni uslužbenci del plače za delovno uspešnost prejmejo za nadpovprečne rezultate pri opravljanju svojega dela, denimo na podlagi kakovosti ali natančnosti. Postopek in pogoje za izplačilo delovne uspešnosti, največjo višino izplačil ter vire sredstev za ta namen določa zakon. 

Usklajevanja ter pogajanja o merilih in kriterijih za izplačila potekajo znotraj posameznega plačnega stebra, torej skupine delovnih mest, primerljivih po vsebini dela ali po okoliščinah, v katerih zaposleni delo opravljajo.

Iz pojasnil o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, objavljenih na vladnem spletnem mestu, je razvidno, da je ministrstvo za javno upravo (MJU) v mandatu Golobove vlade s pravilnikom uredilo kriterije za delovno uspešnost javnih uslužbencev plačne skupine B v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti, kot so ravnatelji in glavni inšpektorji. Kriterije za delovno uspešnost javnih uslužbencev v javnih agencijah, skladih in zavodih ter javnih uslužbencev, ki prodajajo blago in storitve na trgu, pa je določilo v ločenih uredbah. 

MJU je v sporočilu za javnost ob sprejetju ZSTSPJS v državnem zboru pojasnilo, da so v primerjavi s prejšnjo zakonsko ureditvijo zaradi administrativne razbremenitve in transparentnosti variabilnega nagrajevanja združili redno delovno uspešnost in delovno uspešnost, ki je posledica večjega obsega dela. 

Kot so dodali, bodo imeli nadrejeni po novem na voljo več sredstev za variabilno nagrajevanje nadpovprečno uspešnih ali bolj obremenjenih javnih uslužbencev. Slednjim so povečali del plače za redno delovno uspešnost, in sicer z 20 na 30 odstotkov osnovne mesečne plače. 

Vlada je ob sprejeti reformi na svojem spletnem mestu pojasnila tudi, da so v novem zakonu ohranili že obstoječe dodatke, hkrati pa so uvedli novo kategorijo dodatkov za prepovedi in omejitve. Novost se nanaša na dodatek k plači, s katerim se ovrednotijo ustavne in zakonske prepovedi ali omejitve, ki posegajo v pravice javnih uslužbencev oziroma jih omejujejo pri delu. Podrobno jih bodo, vključno z njihovo višino, določili v kolektivni pogodbi za javni sektor.

Novi zakon resda ne uvaja dodatka za posebno ogrožene poklice v javnem sektorju, je pa minister za delo Luka Mesec ob soglasju finančnega ministra s spremembo področnega pravilnika razširil nabor poklicev, za katere na trgu primanjkuje iskalcev zaposlitve. Skladno s tem pravilnikom lahko delodajalec uveljavlja olajšavo za zaposlitev v takih poklicih.

Prav tako od decembra lani pa do 30. aprila letos velja odredba o določitvi dejavnosti in poklicev, v katerih se lahko tujci hitreje zaposlujejo. Pri teh zavodu za zaposlovanje ni treba preveriti, ali so v evidenci brezposelnih registrirani ustrezni domači iskalci zaposlitve. 

Anžeta Logarja smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.

 

SKLEP

Predsednik stranke Demokrati Anže Logar je na predvolilnem soočenju na Pop TV 9. marca trdil, da je vlada Roberta Goloba javnim uslužbencem »dvignila maso za plače, ni pa naredila potrebnih reformnih delov, kot sta variabila ali dodatek za posebno ogrožene poklice oziroma tiste, ki jih primanjkuje«.

Golobova vlada je z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je v uporabi od januarja lani, določila, da vsi javni uslužbenci prejmejo plačo, enako ali višjo od minimalne, ter opredelila časovnico izračuna višine osnovne plače glede na novo plačno lestvico.

S sprejetjem tega zakona je ohranila obstoječe dodatke k plačam javnih uslužbencev, na novo pa uvedla dodatke za prepovedi in omejitve, ki jih bodo natančno, vključno z njihovo višino, določili s kolektivno pogodbo za javni sektor. Med njimi ni dodatka za ogrožene poklice oziroma tiste, v katerih delavcev primanjkuje.

Ministrstvo za javno upravo je v mandatu Golobove vlade posodobilo pogoje in kriterije za izplačilo delovne uspešnosti javnih uslužbencev, največjo višino izplačil delovne uspešnosti ter vire sredstev za to izplačilo. Združilo je tudi redno delovno uspešnost in delovno uspešnost, ki je posledica večjega obsega dela. Obenem je del plače javnih uslužbencev za redno delovno uspešnost povečalo za 10 odstotkov njihove mesečne plače.

Trditev Anžeta Logarja označujemo za sivo cono, saj drži le delno. Drži del trditve, da je Golobova vlada javnim uslužbencem zagotovila plačo, enako minimalni ali večjo od nje, in določila časovnico uskladitve drugih plač, ki so bile že višje od minimalne. Drži tudi, da ni uvedla dodatka za ogrožene poklice oziroma tiste, v katerih delavcev primanjkuje.

Ne drži pa del trditve, da s plačno reformo ni uvedla sprememb pri določanju nagrad za delovno uspešnost.

 

Siva cona

Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij