V Sloveniji ni 71-odstotne davčne stopnje
Avtor: Antun Katalenić
Stranka Resnica je v svojem memorandumu ocenila, da bi imelo znižanje davkov za Slovenijo veliko pozitivnih učinkov. Foto: Daniel Novakovič/STA
Predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović je v intervjuju, 11. marca objavljenem na youtube kanalu slovenskega vplivneža Davida Milosavljevića, dejal, da imamo v Sloveniji »71-odstotno davčno stopnjo«. Po njegovem mnenju to pomeni, da posameznik v enem letu devet mesecev dela samo za državo.
Na finančnem ministrstvu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da 71-odstotna davčna stopnja v Sloveniji ne obstaja. »Če zgolj teoretično izračunamo najvišjo možno skupno stopnjo davkov in prispevkov, ki jih lahko zaposleni plača od dela svojega dohodka (mejno stopnjo davkov in prispevkov), ta za zavezanca v najvišjem dohodninskem razredu s 50-odstotno stopnjo plačila dohodnine znaša približno 67,2 odstotka.«
Kot so opozorili, se tolikšna stopnja uporablja le za zadnji del dohodka oziroma mejno obdavčenje, izraženo v strošku dela oziroma bruto-bruto znesku. »Povprečna dejanska stopnja davkov in prispevkov je za takšnega zavezanca zato nižja.«
Stevanović je v intervjuju na youtubu sicer navedel še višjo davčno stopnjo, kot jo v stranki Resnica navajajo v memorandumu, v katerem so zapisali, da je »povprečni slovenski davkoplačevalec povprečno efektivno obdavčen s skoraj 56-odstotno davčno stopnjo«, podjetniki pa »z okoli 64 odstotki«.
Kot so pojasnili v memorandumu, objavljenem marca letos, so v stranki do teh izračunov prišli s seštevkom davkov in prispevkov, ki jih morajo plačati zaposleni, ter 22-odstotnega DDV, ki da ga plačujejo vsi potrošniki.
Do tega izračuna so prišli na podlagi svojega podatka, da povprečna slovenska bruto plača znaša okoli 1800 evrov. Po podatkih statističnega urada je povprečna bruto plača lani znašala 2536 evrov, povprečna neto plača pa 1602 evra.
Na ministrstvu so opozorili, da so izračuni, ki skušajo skupno davčno obremenitev prikazati s seštevkom davkov in prispevkov od dela ter DDV na potrošnjo, metodološko problematični. Združujejo namreč davke z različnimi davčnimi osnovami. Davki in prispevki od dela se obračunavajo na dohodek, DDV pa je davek na potrošnjo, ki se plača le, ko posameznik svoj dohodek porabi za nakup obdavčenega blaga ali storitev.
Po zakonu o davku na dodano vrednost, katerega aktualna različica velja od 11. decembra 2024, se DDV »obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 odstotkov od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev«. Ne glede na to je del blaga in storitev po zakonu obdavčen po nižji, 9,5‑ ali 5‑odstotni davčni stopnji, del pa ni obdavčen.
Zakon oprostitev DDV denimo določa za zdravstvene in finančne dejavnosti. Nižja, 9,5-odstotna stopnja DDV pa med drugim velja za obdavčenje hrane in pijače ter vstopnine za kulturne in športne dogodke. Po še nižji, 5‑odstotni davčni stopnji je obdavčena dobava gasilske opreme ter knjig in časopisov.
Povprečna davčna stopnja je tako nižja in po izračunih ministrstva znaša okoli 17,7 odstotka. Dodali so, da je DDV že vključen v končno ceno blaga oziroma storitve, zato dejanska povprečna davčna stopnja znaša 15 odstotkov.
Po mnenju ministrstva takšni izračuni, kot jih navaja stranka Resnica, ne upoštevajo različnih davčnih izdatkov, med katere denimo spadajo davčne olajšave, oprostitve in znižanja davka. Tovrstni davčni izdatki skupaj predstavljajo več kot pet odstotkov BDP.
Zorana Stevanovića smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović je v intervjuju, 11. marca objavljenem na youtube kanalu slovenskega vplivneža Davida Milosavljevića, dejal, »da imamo v Sloveniji 71-odstotno davčno stopnjo«. Po njegovem mnenju to pomeni, da posameznik v enem letu devet mesecev dela samo za državo.
Stevanović je s tem navedel še višjo davčno stopnjo, kot jo v stranki Resnica navajajo v memorandumu, v katerem so zapisali, da je »povprečni slovenski davkoplačevalec povprečno efektivno obdavčen s skoraj 56-odstotno davčno stopnjo«, podjetniki pa »z okoli 64 odstotki«.
V stranki so do teh izračunov prišli s seštevkom davkov in prispevkov, ki jih morajo plačati zaposleni, ter 22-odstotnega DDV.
Na finančnem ministrstvu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da 71-odstotna davčna stopnja v Sloveniji ne obstaja. Najvišja davčna stopnja v teoriji znaša 67,2 odstotka, a se uporablja le za zadnji del dohodka oziroma mejno stopnjo davkov in prispevkov, ki jih mora plačati davčni zavezanec v najvišjem dohodninskem razredu s 50-odstotno stopnjo plačila, dejanska povprečna stopnja davkov in prispevkov pa je zanj nižja.
Opozorili so, da so izračuni, ki skušajo skupno davčno obremenitev prikazati kot seštevek davkov in prispevkov od prihodkov iz dela ter DDV na potrošnjo, metodološko problematični, saj združujejo davke z različnimi davčnimi osnovami. Poleg tega takšni izračuni ne upoštevajo različnih davčnih izdatkov, kot so davčne olajšave, oprostitve in znižanje davka.
Trditev, da imamo v Sloveniji 71-odstotno davčno stopnjo, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.