Migranti in študenti ne kandidirajo za iste postelje

Avtorica: Meta Gantar

 

TRDITEV

V ustavi nikjer ne piše, da mora Slovenija tujcem zagotavljati primerno stanovanje, pa vendarle hitreje kot svojim državljanom primerna stanovanja zagotavlja ilegalnim migrantom. Za vsakega od teh se vedno najde prostor v azilnem domu, medtem ko vedno primanjkuje prostora za študente v študentskih domovih.


OCENA



 
Zmogljivosti za študente so sicer omejene, vendar njihovo povečanje oziroma zmanjšanje ni povezano s številom nastanitev za migrante. Foto: Unsplash

Zmogljivosti za študente so sicer omejene, vendar njihovo povečanje oziroma zmanjšanje ni povezano s številom nastanitev za migrante. Foto: Unsplash

Poslanka SNS Lidija Ivanuša je na 11. redni seji trdila, da v ustavi ne piše, da mora država tujcem zagotavljati primerno stanovanje, a jih hitreje kot za svoje državljane zagotavlja za ilegalne migrante. »Za vsakega od teh se vedno najde prostor v azilnem domu, medtem ko vedno primanjkuje prostora za študente v študentskih domovih,« je dodala. 

Ustava v 78. členu določa, da mora država ustvarjati možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje.

Tujci, ki v Sloveniji nimajo urejenega prebivanja ali so v državo vstopili na nedovoljen način, nimajo pravice do stanovanja ali druge nastanitve, je pojasnila Katarina Bervar Strnad iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. »Če ne zaprosijo za mednarodno zaščito, so takoj vrnjeni na Hrvaško ali v drugo sosednjo državo ali pa so nameščeni v center za tujce, kjer jim je odvzeta prostost in čakajo na vrnitev,« je še pojasnila. 

Tisti, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, v Sloveniji bivajo zakonito in so nastanjeni v azilnem domu na Viču v Ljubljani oziroma v eni izmed njegovih izpostav. Bervar Strnadova opozarja, da v tem času nimajo pravice do zasebne nastanitve, razen če jim zaradi posebne ranljivosti, denimo nosečnosti, starosti ali bolezni, to dovoli posebna komisija. V tem primeru so nameščeni v zasebna stanovanja na podlagi 93. člena zakona o mednarodni zaščiti, ki sicer opredeljuje denarno nadomestilo za nastanitev tujcev s priznano mednarodno zaščito.

V azilnem domu trenutno dovolj prostora 

Tujci z mednarodno zaščito imajo pravico do nastanitve v integracijski hiši v Ljubljani ali Mariboru. Če tam ni prostih oziroma primernih zmogljivosti, jih lahko nastanijo v petih državnih stanovanjih v Mariboru.  Uporabo teh za določen čas dovoli vlada – trenutno je v njih nastanjenih 18 ljudi.

V integracijski hiši lahko bivajo leto dni, zatem pa so dve leti upravičeni do prejemanja nadomestila za nastanitev, ki jo poiščejo sami.

Pravico do nastanitve tujcev z mednarodno zaščito sicer določajo konvencija o statusu beguncev, zakon o mednarodni zaščiti ter uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito. 

Dvaindvajsetega oktobra je bilo v azilnem domu na Viču v Ljubljani nastanjenih 181 prosilcev za mednarodno zaščito. Sprejmejo lahko največ 203 ljudi, torej je bila zasedenost 89-odstotna. Nekoliko bolj, za tri odstotke več, je bila zasedena izpostava azilnega doma v Kotnikovi ulici, kjer je bilo tisti dan zasedenih 83 od 90 mest. Najnižjo zasedenost, 38-odstotno, je imela izpostava v Logatcu, tam je bilo zasedenih 41 od 108 mest. 

Spomnimo, spomladi je imel azilni dom na Viču prostorsko stisko, kar so rešili s premestitvami. Pozneje pa so po besedah Katarine Štrukelj, direktorice urada za oskrbo in integracijo migrantov, preuredili tudi prostore: »Vsem nastanjenim je zagotovljena postelja, saj smo za tiste, ki so izrazili namero o zaprositvi za mednarodno zaščito, namenili dodatne prostore, in sicer tako, da smo skupne prostore preuredili v sprejemne prostore.«

Več postelj za študente 

Študentski dom Ljubljana ima za letošnje študijsko leto razpisanih 7006 subvencioniranih ležišč v 29 domovih. Pisarna za študentske domove je prejela 9019 vlog za sprejem ali podaljšanje bivanja v enotah tega študentskega doma, a vse niso bile odobrene. 

Petnajstega oktobra je bilo tako po besedah vodje sektorja za študentske zadeve Igorja Brleka na seznamu čakajočih na vselitev še 1354 študentov. Prosilci so na seznamu razporejeni glede na oddaljenost od doma, število oseb v gospodinjstvu in učni uspeh. 

Brlek je pojasnil, da naposled nastanijo vse študente, ki izpolnjujejo pogoje: »Vprašanje je samo, kdaj pridejo na vrsto za vselitev, glede na to, da so naše zmogljivosti omejene.« Tako so v prejšnjem študijskem letu zadnje prosilce vselili šele v začetku junija. 

Da bi povečali nastanitvene zmogljivosti za domače študente, so z novim študijskim letom zmanjšali število nastanitev za tuje študente na izmenjavi s 400 na 200. Prav tako so v Študentskem domu Ljubljana dodali več subvencij za zasebnike, letos jih je bilo za podaljšanje namenjenih 180, za sprejem pa 420.

Lidija Ivanuša je za Razkrinkavanje.si odgovorila, da je pod pojmom stanovanja za ilegalne migrante mislila na tista v azilnih domovih oziroma njihovih izpostavah, centrih za tujce, integracijskih hišah, zaporih, zasebnih nastanitvah in podobno. Dodala je, da je to, kakšna so ta stanovanja, relativno, češ da morajo po njenem slovenski študenti vsako leto sprejemati veliko slabše stanovanjske razmere. 

Ustava ne določa, da mora Slovenija zagotavljati primerno stanovanje tujcem, kot je trdila poslanka. To od države zahtevata slovenska zakonodaja in mednarodna konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1992.

Tujci, ki pri nas nimajo urejenega prebivanja ali so v državo vstopili na nedovoljen način, nimajo pravice do stanovanja ali druge nastanitve. Tisti, ki so zaprosili za mednarodno zaščito ali so jo že pridobili, pa so nastanjeni v azilnem domu oziroma v integracijskih hišah in v stanovanjih.

Zmogljivosti za študente so sicer omejene, vendar njihovo povečanje oziroma zmanjšanje ni povezano s številom nastanitev za migrante. 

Trditev označujemo za neutemeljeno.


Razkrinkavanje_Neutemeljeno.png

Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.

Vsi tipi razkrinkanih informacij


 
 

Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.