Oglas za stanovanje v Šiški je (bil) lažen
Avtor: Aljaž Primožič
TRDITEV
»Oddam prijeten in svetel atelje 1,5-sobno stanovanje (40 kvadratnih metrov) v Ljubljani, v mirnem delu Šiške.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih statističnega urada je bila letna rast cen stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji lani 7,6-odstotna. Foto: Daniel Novakovič/STA
V spletnem oglasniku Nepremičnine.net se je v drugi polovici oktobra pojavil oglas za oddajo stanovanja v Šiški v Ljubljani, ki je bilo opisano kot popolnoma opremljeno, namenjeno za daljši najem. Oglas je vseboval štiri fotografije, ki so prikazovale svetel in urejen prostor. Oglas je bil 30. oktobra sicer umaknjen iz oglasnika.
Glede na opis, predstavljen v spletnem oglasu, naj bi šlo za prijeten in svetel 1,5-sobni atelje v izmeri 40 kvadratnih metrov.
Zaslonski posnetek fotografij domnevnega stanovanja v Šiški. Vir: Nepremičnine.net
V oglasu je bila za mesečni najem za posameznika ali par predvidena cena 600 evrov, v katero naj bi bili vključeni tudi stroški.
Z Googlovim orodjem za obratno iskanje fotografij smo ugotovili, da se fotografije iz oglasa za domnevno stanovanje v Šiški ujemajo s fotografijami drugega stanovanja, objavljenimi na platformi Airbnb. To stanovanje, ki se oddaja v turistične namene, je v bližini središča Prage, kažejo dostopni podatki.
Verodostojnost fotografij smo preverili tudi pri Airbnb. Kot so pojasnili, gredo fotografije, ki jih objavijo gostitelji, skozi večkratne preglede in različne preverbe pristnosti. Po mnenju upravljavcev platforme tako ni mogoče, da bi gostiteljem odobrili objavo lažnih fotografij. Stanovanje na Češkem ima na platformi Airbnb sicer več kot 340 mnenj turistov, ki so že bivali v njem.
Zaslonski posnetek fotografij stanovanja v Pragi. Vir: Airbnb
Na portalu Nepremičnine.net so uredništvu Razkrinkavanja.si pojasnili, da vsak oglas pred objavo preverijo z ročnim preverjanjem in potrjevanjem telefonske številke prek SMS. Po njihovem prepričanju tako s portala odstranijo veliko večino lažnih oglasov. Kot so dodali, uporabnike opozarjajo na goljufije in jim omogočajo prijavo spornega oglasa.
Poudarili so, da redno sodelujejo s tržnim inšpektoratom, policijo in drugimi državnimi institucijami. Zatrdili so, da imajo za preverjanje oglasov tudi posebej zaposleno osebo.
Z vprašanji o (domnevno) lažnih oglasih in sankcijah zanje smo se obrnili na inšpektorat za stanovanja, ki deluje pri ministrstvu za solidarno prihodnost. Pojasnili so, da niso pristojni za preverjanje vsebine tovrstnih oglasov ter ne nadzirajo neskladij med oglasi in dejanskim stanjem stanovanj.
Tudi na tržnem inšpektoratu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da tovrstnih prijav ne obravnavajo. Skladno z zakonom o nepremičninskem posredovanju so pristojni za nadzor nad poslovanjem nepremičninskih družb, ne pa za oglaševanje ali poslovanje zasebnih najemodajalcev.
Oba inšpektorata sta opozorila, naj se ljudje ob sumu goljufije pri oglasu za najemno stanovanje obrnejo na policijo.
Zaradi nasprotujočih si pojasnil portala Nepremičnine.net, kjer so trdili, da mesečno sodelujejo s tržnim inšpektoratom, ter tega inšpektorata, ki po zakonu ni pristojen za nadzor oglaševanja in poslovanja zasebnih najemodajalcev, smo oba prosili za dodatna pojasnila.
Na portalu so odgovorili, da pri tovrstnih zadevah, goljufijah, sodelujejo predvsem s policijo, občasno, »ko gre za kakšne druge zadeve«, pa tudi s tržnim inšpektoratom in drugimi pristojnimi državnimi institucijami.
Kot so dodali, z njimi vedno sodelujejo, ko pride do uradne prijave goljufije. »Takrat jim na zahtevo pošljemo vse razpoložljive zahtevane podatke. Večino teh oglasov pa že prej odstranimo.«
Odziv tržnega inšpektorata bomo objavili, ko ga prejmemo.
Učinkovite tehnične rešitve za preprečitev lažnih oglasov ni
Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-Cert so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da pri opisanem oglasu ne gre za klasičen phishing napad, torej napad, s katerim bi napadalci žrtvi hoteli ukrasti dostopne osebne ali finančne podatke. Oglas je prevara pri najemu nepremičnine, s katero se storilci hočejo finančno okoristiti.
Kot so pojasnili, učinkovitega tehničnega načina, s katerim bi goljufom sistemsko preprečili objavljanje lažnih oglasov, »ne poznajo«. Kdor naleti na oglas, za katerega sumi, da je lažen, naj čim prej obvesti upravljavca spletne platforme, svetujejo na SI-Certu, prav tako naj ljudje skrbijo za preventivno ozaveščanje o znakih morebitnih zlorab.
Kot tipične opozorilne znake, da gre za lažni oglas, so navedli generične ali ukradene fotografije, najemodajalca, ki je v tujini, dosegljiv pa je le prek brezplačnega e-poštnega naslova ali aplikacij za sporočanje, kot sta whatsapp in viber. Znak, da gre za prevaro v obliki oglasa, je lahko tudi zahteva domnevnega najemodajalca po vnaprejšnjem nakazilu, denimo na neznan bančni račun v tujini ali prek vrednostnih kartic.
Na generalni policijski upravi (GPU) so pojasnili, da »dvom o verodostojnosti nepremičninskega oglasa lahko v prvi vrsti vzbudi izjemno ugodna oziroma izstopajoča cena najema nepremičnine«, saj je ponudba, ki se zdi predobra, da bi bila resnična, vedno znak za preplah. Dodali so, da so fotografije nastanitve v lažnem oglasu navadno ukradene, naslov pa izmišljen.
Verodostojnost obeh dejavnikov je v osnovi mogoče preveriti že z javno dostopnimi spletnimi orodji za iskanje fotografij oziroma posnetih lokacij, denimo s pregledom ulic v aplikaciji Googlovi zemljevidi, svetujejo na GPU.
Opozorili so, da gre v primerih lažnega oglaševanja za kaznivo dejanje goljufije, pri čemer sta predvidena kazen oziroma preiskava odvisni od tega, ali se je oškodovanje dejansko zgodilo, oziroma od višine škode, povzročene oškodovancu.
Policija sicer »vsako leto zaznava tudi primere goljufij pri oddajanju stanovanj na različnih spletnih platformah«, vendar podatkov o njih ne vodi na način, ki bi omogočal natančno opredelitev števila prijav.
Na slovenski oglaševalski zbornici so pojasnili, da se določbe slovenskega oglaševalskega kodeksa ne uporabljajo za male oglase, četudi so ti objavljeni na spletnih platformah.
Čeprav oglaševalski kodeks določa, da je oglaševalec lahko tudi posameznik, so mali oglasi izvzeti iz presoje po njegovih določbah, so pojasnili na zbornici. Izjema so primeri, ko vsebina oglasa presega okvir običajnega malega oglasa. Ker spletni oglasi za oddajo stanovanja tega ne presegajo, po kodeksu niso predmet presoje.
Z najemodajalcem, ki je oglaševal domnevno stanovanje v Šiški, smo skušali stopiti v stik na whatsappu oziroma telefonskih številkah, ki ju je navedel v oglasu. Ko smo ga prosili za pojasnilo, kako to, da se fotografije domnevnega stanovanja v Ljubljani ujemajo s fotografijami stanovanja v Pragi, in za potrditev verodostojnosti fotografij stanovanja, nam ni odgovoril. Po prejemu naših vprašanj je v aplikaciji whatsapp odstranil svojo profilno fotografijo.
S K L E P
V spletnem oglasniku Nepremičnine.net se je v drugi polovici oktobra pojavil oglas za oddajo domnevnega stanovanja v Šiški v Ljubljani. Šlo naj bi za svetel 1,5-sobni atelje v izmeri 40 kvadratnih metrov. Najemodajalec je zanj zahteval mesečno najemnino 600 evrov, ki vključuje tudi stroške.
Analiza fotografij stanovanja, objavljenih na platformi Nepremičnine.net, s spletnim orodjem za obratno iskanje je pokazala, da se ujemajo s fotografijami stanovanja v Pragi, ki ga na spletni platformi Airbnb ponujajo v najem turistom.
Airbnb je potrdil, da so njihove fotografije verodostojne in preverjene, saj gredo skozi večstopenjski postopek preverbe pristnosti. Poleg tega ima praško stanovanje na platformi več kot 340 ocen gostov, ki so že bivali v njem.
Na SI-Certu so pojasnili, da gre pri tovrstnih primerih največkrat za goljufije, za katere so značilni generične ali ukradene fotografije ter najemodajalec iz tujine, ki komunicira prek brezplačnih e‑poštnih naslovov ali aplikacij za sporočanje in zahteva vnaprejšnje nakazilo, denimo na neznan bančni račun.
Domnevnega najemodajalca šišenskega stanovanja smo skušali doseči na whatsappu oziroma telefonskih številkah, ki ju je navedel v oglasu. Potem ko smo ga prosili, naj pojasni ujemanje fotografij stanovanja v Ljubljani s posnetki stanovanja v Pragi in potrdi njihovo pristnost, se ni oglasil, z aplikacije pa je odstranil svojo profilno fotografijo.
Oglas za oddajo domnevnega stanovanja v Šiški po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za lažnega.
Lažna objava
Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.
Dopolnitev, 26. 11.
Na tržnem inšpektoratu so po objavi članka pojasnili, da z družbo Meganet, upravljavcem portala Nepremičnine.net, v zadnjih petih letih niso komunicirali na podlagi zakona o inšpekcijskem nadzoru.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).
