Voda v človeškem telesu ni H₃O₂
Avtorica: Lara Drugovič
TRDITVI
»Voda v tvojem telesu ni H₂O, je H₃O₂, in to pojasni marsikaj.«
»Ta voda ustvarja ločitev nabojev. Obnaša se kot baterija. Shranjuje energijo iz sončne svetlobe, infrardeče toplote in vibracij.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih NIJZ voda sestavlja od 60 do 70 odstotkov človeškega telesa. Foto: Pexels/Pixabay
Uporabnik facebooka je 31. oktobra delil zapis, ki je bil do konca redakcije deljen 380-krat in ga je komentiralo 40 uporabnikov platforme. Trdil je, da »voda v telesu ni H₂O, je H₃O₂«, pa tudi, da tako imenovana strukturirana voda »ustvarja ločitev nabojev« in deluje kot baterija, saj »shranjuje energijo iz sončne svetlobe, infrardeče toplote in vibracij«.
Trditve o H₃O₂ so že preverjali na portalu Politifact, ki je tako kot Oštro podpisnik kodeksa mednarodne mreže za preverjanje dejstev IFCN. Leta 2023 so preverjali trditev, da je voda s formulo H₃O₂ boljša za pitje kot H₂O, saj naj bi bila bolje strukturirana. Kot je za Politifact razložil profesor kemije Timothy Schmidt z univerze v Novem Južnem Walesu v Avstraliji, je H₃O₂ »mitična« struktura, katere obstoj ni dokazan. Dodal je, da snov s takšno kemijsko formulo ne bi bila užitna in da bi se najverjetneje pretvorila v vodikov peroksid in vodo.
Schmidt je v članku, objavljenem avgusta 2022, pojasnil, da tako imenovana strukturirana voda nima znanstvene podlage. Navedel je, da izraz »strukturirana voda« in kemijska formula H₃O₂ izvirata iz poskusov Geralda Pollacka, profesorja bioinženiringa z univerze v Washingtonu. Ta je z eksperimenti ugotovil, da voda ob hidrofilnih površinah (ki privlačijo vodo in so med drugim tudi v človeškem telesu) ustvari tako imenovano »izključitveno območje«, iz katerega izrine različne snovi, denimo delce mikroplastike ali črnila. Vzrok za ta pojav naj bi bila sprememba strukture vode v obliko H₃O₂, kar naj bi se dogajalo v tem območju.
Pollack molekuli H₃O₂ pripisuje šestkotno strukturo, Schmidt pa meni, da takšna snov ne bi bila obstojna in tudi ne bi bila tekoča.
Voda s formulo H₂O je tekoča, ker se vodikovi atomi v molekulah hitro izmenjavajo, poleg tega pa so znanstveni poskusi pokazali, da je njena osnovna zgradba stabilna: vsaka nova molekularna struktura, ki nastane v njej, hitro izgine. To bi veljalo tudi za molekule H₃O₂, še dodaja Schmidt.
Pollacku sicer priznava, da so njegove ugotovitve o učinkih vode v »izključitvenem območju« vredne pozornosti. Vendar jih pripisuje že dobro raziskanim pojavom, kot je površinska napetost vode, in dejstvu, da se ta »obnaša drugače, če je ujeta v zelo majhen prostor«.
Voda, ki jo opisuje Pollack, ne more biti nič drugega kot H₂O, zatrjuje Schmidt. »Strukture H₃O₂ ne utemeljuje v recenziranih znanstvenih objavah, njegova eksperimentalna odkritja pa so [drugi znanstveniki] že razložili na drugačne načine.«
Schmidt opozarja, da se »strukturirano vodo« uporablja za marketinške prevare, pri katerih prodajalci uporabljajo znanstveno zveneče izraze, ki nimajo pomena in temeljijo na napačni razlagi Pollackovih eksperimentov. Pollack se od večine teh podjetij sicer distancira, a ima lastno podjetje za »strukturirano vodo«, kjer med drugim prodajajo filtre za vodo, še dodaja Schmidt.
Matija Tomšič, profesor na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, še ni slišal za molekulo H₃O₂, ravno tako pa ni našel relevantne strokovne literature, ki bi jo omenjala. Jerneja Ambrožič Avguštin, profesorica na biotehniški fakulteti, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da o molekuli H₃O₂ »dejansko relevantne strokovne literature ni«.
Profesor Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na kemijskem inštitutu, nam je pojasnil, da ni raziskave ali dokaza, da bi molekula H₃O₂ obstajala v človeškem ali kateremkoli drugem organizmu.
Po njegovem mnenju trditve o shranjevanju energije v tej hipotetični molekuli niso znanstveno podprte. Če pa bi takšna molekula obstajala, bi to zlahka dokazali, saj bi se »shranjevanje energije dalo neposredno izmeriti z zelo občutljivimi fizikalnimi metodami«.
Jerala dodaja, da je voda ključnega pomena za življenje, saj »v vodnih raztopinah potekajo ključne reakcije, pomembne za življenje«. Voda v okolju in v človeškem telesu pa je »povsem identična molekula«.
Avtor objave je v odzivu dejal, da se ne bo odločil za sodelovanje pri pripravi prispevka, zato nam ni podal obrazložitve za svojo objavo. Dodal je, da v skladu z zakonodajo uveljavlja pravico, da pri ustvarjanju medijskih vsebin ne sodeluje.
SKLEP
Uporabnik facebooka je 31. oktobra trdil, da »voda v telesu ni H₂O, je H₃O₂«. Dodal je, da tako imenovana strukturirana voda »ustvarja ločitev nabojev« in deluje kot baterija, saj »shranjuje energijo iz sončne svetlobe, infrardeče toplote in vibracij«.
Trditev, da je H₃O₂ za pitje boljša kot H₂O, so na portalu za preverjanje dejstev Politifact preverjali leta 2023. Profesor kemije Timothy Schmidt z univerze v Novem Južnem Walesu jim je pojasnil, da obstoj H₃O₂ ni dokazan. V članku iz avgusta 2022 je razložil, da trditve o H₃O₂ nimajo znanstvene podlage. Schmidt meni, da H₃O₂, če bi obstajala, ne bi bila tekoča, in dodaja, da vsaka morebitna posebna struktura, ki nastane v vodi, hitro izgine.
Profesor na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Matija Tomšič, profesorica na biotehniški fakulteti Jerneja Ambrožič Avguštin in profesor Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na kemijskem inštitutu, molekule H₃O₂ ne štejejo za znanstveno dokazano.
Jerala meni, da trditve o shranjevanju energije v tej molekuli niso znanstveno podprte. Ni dokaza, da bi H₃O₂ obstajala v človeškem ali katerem drugem organizmu, voda v okolju in človeškem telesu je »povsem identična molekula«, je dodal.
Trditvi, da »voda v telesu ni H₂O, je H₃O₂« in da ta molekula »ustvarja ločitev nabojev« ter deluje kot baterija, saj »shranjuje energijo iz sončne svetlobe, infrardeče toplote in vibracij«, ne držita.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
