Oštrogled: kandidati s samosvojo interpretacijo gospodarskih razmer in sankcij proti Rusiji
Razkrinkavanje.si
—
Novinarji in novinarke projekta Razkrinkavanje.si so 12. marca med predvolilnim soočenjem na TV Slovenija petič preverjali verodostojnost trditev kandidatov na državnozborskih volitvah. Hitre ocene trditev smo včeraj objavili na družbenih omrežjih, danes pa objavljamo nekoliko daljšo analizo.
Na predvolilnem soočenju na TV Slovenija so kandidati iz parlamentarnih strank med drugim odgovarjali na vprašanja o gospodarstvu, davkih in energetski draginji. Foto: RTV 365 – posnetek zaslona
Matevž Frangež, SD
»96 odstotkov vseh potreb Evrope po fosilnih gorivih uvažamo od drugod.«
Frangež je trditev podal, ko je komentiral, kako se je aktualna vlada odzvala na naraščajoče cene pogonskih goriv, ki jih je sprožila zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu.
Po zadnjih dostopnih podatkih Eurostata je EU leta 2024 z uvozom zagotovila 57 odstotkov energije. Odvisnost od uvoza je bila posebej visoka pri nafti in naftnih derivatih (96,6 odstotka) ter zemeljskem plinu (85 odstotkov). EU je bila leta 2024 najmanj odvisna od uvoza trdnih fosilnih goriv (34,2 odstotka).
Trditev, ki smo jo sprva označili za neutemeljeno, po vnovični analizi podatkov označujemo za sivo cono, saj drži le delno. EU po zadnjih dostopnih podatkih namreč uvaža nekaj več kot 96 odstotkov nafte in naftnih derivatov, ne pa vseh fosilnih goriv.
Frangeža smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Miha Kordiš, Mi, Socialisti
»Lahko pa [slovenska] vlada dvigne sankcije proti Ruski federaciji. [To lahko naredi danes, jutri. Predsednik vlade dvigne telefon, pokliče predsednika Putina in bomo dobili vse tankerje nafte, zemeljskega plina, ki ga potrebujemo.]«
Kordiš je trditev podal v odgovoru na voditeljičino vprašanje, kje lahko država po njegovem mnenju dobi denar, razen tako, da zvišuje davke.
Po zakonu o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja v okviru mednarodnih organizacij, katerega aktualna različica velja od 13. aprila 2022, mora država ta pravila kot članica EU vnesti v svoj pravni red.
Svet EU sklepe o sankcijah sprejema soglasno, pri čemer lahko določi začasne delne izjeme za nekatere države, kot je to storil v primeru uvoza ruske nafte v določene države članice. Kljub temu lahko država sama sklene, da bo uvedla sankcije proti določeni državi, kakor je Slovenija kot prva evropska država denimo storila, ko je prepovedala izvoz, uvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme iz oziroma prek Slovenije v Izrael.
Trditev je neutemeljena. Svet EU resda lahko določi posamezne začasne izjeme od sankcij, pri Kordiševi trditvi, da bi Slovenija sankcije proti Rusiji lahko odpravila s telefonskim klicem slovenskega premierja Roberta Goloba ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, pa gre za »sklepanje čez palec«.
Kordiša smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Igor Masten, Demokrati Anžeta Logarja
»V zadnjih petih letih proračun troši več kot pet milijard več in je bila gospodarska rast zgolj odstotno točko višja, kot je bila v predhodnih petih letih.«
V spremembah proračuna za leto 2025, ki jih je državni zbor sprejel 20. novembra 2024, torej nekaj manj kot leto po sprejetju proračuna za leto 2025, je bila načrtovana poraba v višini približno 17,1 milijarde evrov. Po podatkih ministrstva za finance je realizirana letna poraba slovenskega proračuna leta 2020 znašala 12,6 milijarde evra. Razlika je bila približno 4,5 milijarde evrov.
Po podatkih Sursa je letna sprememba obsega BDP leta 2025 v primerjavi z letom prej znašala 1,1 odstotka, leta 2020 pa je bila v primerjavi z letom prej za 4,2 odstotka manjša. Razlika v obsegu BDP med letoma 2020 in 2025 je torej 5,3 odstotne točke.
Državni zbor je novembra 2024 sicer sprejel tudi državni proračun za leto 2026, pri čemer je prav tako predvidel odhodke v višini 17,1 milijarde evrov.
Trditev, ki smo jo sprva označili za neutemeljeno, po vnovični analizi podatkov označujemo za sivo cono, saj drži le delno. Drži namreč, da se je proračunska poraba v zadnjih petih letih povečala za približno pet milijard evrov (natančneje, 4,5 milijarde). Ne drži pa, da je bila gospodarska rast leta 2025 le za odstotno točko višja, kot je bila v predhodnih petih letih.
Mastena smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
