Oštrogled: kandidati s samosvojo interpretacijo uradnih podatkov
Razkrinkavanje.si
—
Novinarji in novinarke projekta Razkrinkavanje.si so med včerajšnjim predvolilnim soočenjem na Pop TV prvič v volilnem letu 2026 v živo preverjali verodostojnost trditev politikov. Hitre ocene trditev smo včeraj objavili na družbenih omrežjih, danes pa objavljamo nekoliko daljšo analizo.
Novinarji projekta Razkrinkavanje.si bodo v živo spremljali šest soočenj kandidatov pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Foto: Aljoša Kravanja/24ur.com – posnetek zaslona
Matjaž Han, SD
»Leta 1970 je bilo 9 odstotkov starejših samo v naši generaciji. Danes se je [število] starejših povečalo na 35 [odstotkov]«.
Predsednik stranke Socialni demokrati Matjaž Han je na včerajšnjem soočenju trdil, da so leta 1970 starejši ljudje predstavljali 9 odstotkov prebivalstva in da se je do danes njihovo število povečalo na 35 odstotkov.
Trditev je podal, ko je komentiral uspešnost zdravstvene reforme aktualne vlade.
Po statističnem letopisu nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je delež prebivalcev, starejših od 65 let, leta 1971 znašal 9,8 odstotka. Ob tem je Han poudaril, da se je »danes [število] starejših povečalo na 35 [odstotkov]«.
Po podatkih statističnega urada (Surs) iz julija 2025 so osebe, stare 65 let ali več, predstavljale 22,4 odstotka prebivalstva.
Hana smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Trditev ne drži.
Zoran Stevanović, Resni.ca
»Pri nas zvišujemo minimalno plačo na pamet«.
Predsednik neparlamentarne stranke Resni.ca Zoran Stevanović je na soočenju ob komentiranju davčne politike trenutne vlade med drugim dejal, da »pri nas zvišujemo minimalno plačo na pamet«.
Po zakonu o minimalni plači se ta določi na podlagi minimalnih življenjskih stroškov, povečanih za 20 odstotkov, ter davkov in obveznih prispevkov. Enkrat letno se uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin po podatkih Sursa.
Višino minimalne plače po posvetu s socialnimi partnerji določi minister za delo in jo najkasneje 31. januarja objavi v uradnem listu.
Trditev ne drži.
V službi za odnose z javnostmi stranke Resni.ca so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so, ko so v soočenju dejali, da se minimalno plačo 'zvišuje na pamet', opozorili na dejstvo, da se razprava o tej problematiki »praviloma osredotoča skoraj izključno na nominalni dvig bruto zneska, brez celovite analize učinkov na zaposlenost, konkurenčnost gospodarstva in neto prejemke zaposlenih«.
V odzivu so pojasnili še, da ne »problematizirajo zakonske procedure določanja minimalne plače, temveč dejstvo, da se ob vsakem dvigu ne izvede celovita analiza dolgoročnih posledic za trg dela, male podjetnike in inflacijo«.
Robert Golob, Gibanje Svoboda
»[Aktualna vlada] je v vseh štirih letih [za] samo pet miljard povečala [javni] dolg.«
Robert Golob, predsednik vlade in stranke Gibanje Svoboda, je, ko je na soočenju primerjal nekatere podatke o stanju gospodarstva v državi med tretjo Janševo in aktualno vlado, trdil, da je ta »v vseh štirih letih [za] samo pet milijard povečala [javni] dolg«.
Po podatkih Sursa je konsolidirani dolg države v drugem četrtletju leta 2022, ob nastopu vlade Roberta Goloba, znašal 41,15 milijarde evrov. Zadnji dostopni podatki Sursa, za lansko tretje četrtletje, kažejo, da je dolg države tedaj znašal 46,93 milijarde evrov. Razlika je 5,78 oziroma skoraj šest milijard evrov.
Goloba smo prek stranke, ki jo vodi, seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Trditev ne drži.
Luka Mesec, Levica
[Aktualna vlada je omogočila], »da imajo ljudje 10 odstotkov višjo kupno moč kot pred štirimi leti«.
Koordinator Levice Luka Mesec je trdil, da je aktualna vlada omogočila, »da imajo ljudje 10 odstotkov višjo kupno moč kot pred štirimi leti«. Trditev je podal v odgovoru na voditeljevo vprašanje, kako odgovarja gospodarstvenikom, ki pravijo, da je zaradi dviga minimalne plače, ki ga je uzakonila aktualna vlada, ogroženih 66 tisoč delovnih mest.
Po podatkih Sursa je Slovenija leta 2022 po kupni moči na prebivalca dosegala 85 odstotkov evropskega povprečja. Zadnji dostopni podatki statističnega urada se nanašajo na leto 2024 in kažejo, da je kupna moč takrat znašala 86 odstotkov evropskega povprečja.
Mesca smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Trditev ne drži.
