Oštrogled: kandidati s samosvojo interpretacijo uradnih podatkov
Razkrinkavanje.si
—
Novinarji in novinarke projekta Razkrinkavanje.si so med včerajšnjim predvolilnim soočenjem na Pop TV prvič v volilnem letu 2026 v živo preverjali verodostojnost trditev politikov. Hitre ocene trditev smo včeraj objavili na družbenih omrežjih, danes pa objavljamo nekoliko daljšo analizo.
Novinarji projekta Razkrinkavanje.si bodo v živo spremljali šest soočenj kandidatov pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Foto: Aljoša Kravanja/24ur.com – posnetek zaslona
Matjaž Han, SD
»Leta 1970 je bilo 9 odstotkov starejših samo v naši generaciji. Danes se je [število] starejših povečalo na 35 [odstotkov]«.
Predsednik stranke Socialni demokrati Matjaž Han je na včerajšnjem soočenju trdil, da so leta 1970 starejši ljudje predstavljali 9 odstotkov prebivalstva in da se je do danes njihovo število povečalo na 35 odstotkov.
Trditev je podal, ko je komentiral uspešnost zdravstvene reforme aktualne vlade.
Po statističnem letopisu nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je delež prebivalcev, starejših od 65 let, leta 1971 znašal 9,8 odstotka. Ob tem je Han poudaril, da se je »danes [število] starejših povečalo na 35 [odstotkov]«.
Po podatkih statističnega urada (Surs) iz julija 2025 so osebe, stare 65 let ali več, predstavljale 22,4 odstotka prebivalstva.
Hana smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Trditev ne drži.
Zoran Stevanović, Resni.ca
»Pri nas zvišujemo minimalno plačo na pamet«.
Predsednik neparlamentarne stranke Resni.ca Zoran Stevanović je na soočenju ob komentiranju davčne politike trenutne vlade med drugim dejal, da »pri nas zvišujemo minimalno plačo na pamet«.
Po zakonu o minimalni plači se ta določi na podlagi minimalnih življenjskih stroškov, povečanih za 20 odstotkov, ter davkov in obveznih prispevkov. Enkrat letno se uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin po podatkih Sursa.
Višino minimalne plače po posvetu s socialnimi partnerji določi minister za delo in jo najkasneje 31. januarja objavi v uradnem listu.
Trditev ne drži.
V službi za odnose z javnostmi stranke Resni.ca so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so, ko so v soočenju dejali, da se minimalno plačo 'zvišuje na pamet', opozorili na dejstvo, da se razprava o tej problematiki »praviloma osredotoča skoraj izključno na nominalni dvig bruto zneska, brez celovite analize učinkov na zaposlenost, konkurenčnost gospodarstva in neto prejemke zaposlenih«.
V odzivu so pojasnili še, da ne »problematizirajo zakonske procedure določanja minimalne plače, temveč dejstvo, da se ob vsakem dvigu ne izvede celovita analiza dolgoročnih posledic za trg dela, male podjetnike in inflacijo«.
Robert Golob, Gibanje Svoboda
»[Aktualna vlada] je v vseh štirih letih [za] samo pet miljard povečala [javni] dolg.«
Robert Golob, predsednik vlade in stranke Gibanje Svoboda, je, ko je na soočenju primerjal nekatere podatke o stanju gospodarstva v državi med tretjo Janševo in aktualno vlado, trdil, da je ta »v vseh štirih letih [za] samo pet milijard povečala [javni] dolg«.
Po podatkih Sursa je konsolidirani dolg države v drugem četrtletju leta 2022, ob nastopu vlade Roberta Goloba, znašal 41,15 milijarde evrov. Zadnji dostopni podatki Sursa, za lansko tretje četrtletje, kažejo, da je dolg države tedaj znašal 46,93 milijarde evrov. Razlika je 5,78 oziroma skoraj šest milijard evrov.
Goloba smo prek stranke, ki jo vodi, seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Trditev ne drži.
Luka Mesec, Levica
[Aktualna vlada je omogočila], »da imajo ljudje 10 odstotkov višjo kupno moč kot pred štirimi leti«.
Koordinator Levice Luka Mesec je trdil, da je aktualna vlada omogočila, »da imajo ljudje 10 odstotkov višjo kupno moč kot pred štirimi leti«. Trditev je podal v odgovoru na voditeljevo vprašanje, kako odgovarja gospodarstvenikom, ki pravijo, da je zaradi dviga minimalne plače, ki ga je uzakonila aktualna vlada, ogroženih 66 tisoč delovnih mest.
Po podatkih Sursa je Slovenija leta 2022 po kupni moči na prebivalca dosegala 85 odstotkov evropskega povprečja. Zadnji dostopni podatki statističnega urada se nanašajo na leto 2024 in kažejo, da je kupna moč takrat znašala 86 odstotkov evropskega povprečja.
Mesca smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Trditev ne drži.
Posodobitev, 2. 3. 2026
V službi za odnose z javnostmi stranke Levica so po objavi pojasnili, da se zadnji dostopni podatek SURS o povprečni plači nanaša na december 2025, ko je povprečna mesečna bruto plača znašala 2791,04 evra, neto pa 1769,20 evra. Ti višini plač so v lastnem izračunu primerjali s podatki o višinah plač za december 2021. Tedaj je povprečna mesečna bruto plača po podatkih SURS znašala 2064,12 evra, neto pa 1336,82 evra. Povprečna mesečna bruto plača se je v tem obdobju zvišala za 35,23 odstotka, povprečna mesečna neto plača pa za 32,34 odstotka.
Stopnja inflacije je po podatkih SURS v obdobju od začetka decembra 2021 do konca decembra 2025 znašala 20,1 odstotka, so še pojasnili. »Po uradnih podatkih SURS je povprečna plača v zadnjih štirih letih splošno raven rasti cen (inflacijo) prehitela za 12,6 odstotka bruto in 10,2 odstotka neto. Iz tega je mogoče sklepati, da je kupna moč v obdobju zadnjih štirih let povišala za več kot 10 odstotkov.«
Luka Mesec je na soočenju trdil, da je [aktualna vlada omogočila], »da imajo ljudje 10 odstotkov višjo kupno moč kot pred štirimi leti«. V primerjavi, ki jo je stranka posredovala v odzivu, so deloma upoštevali tudi obdobje tretje vlade Janeza Janše, saj je vlada Roberta Goloba mandat začela 1. junija 2022.
Oceno trditve, da je aktualna vlada omogočila, »da imajo ljudje 10 odstotkov višjo kupno moč kot pred štirimi leti«, smo po prejemu odziva spremenili v neutemeljeno. Njihova argumentacija, temelji na verodostojnih podatkih, ki pa se nanašajo tudi na obdobje petih mesecev pred nastopom aktualne vlade, torej na čas, ko njene politike še niso mogle vplivati na višino plač, inflacijo in kupno moč prebivalstva.
Po objavi smo prejeli tudi odziv službe za odnose z javnostmi stranke Gibanje Svoboda, ki je pojasnila, da je predsednik vlade, ko je govoril o štirih letih, mislil na obdobje mandata aktualne vlade. Zadnji razpoložljivi podatki SURS za tretje četrtletje leta 2025 kažejo, da je konsolidirani dolg države znašal približno 46,9 milijarde evra, konsolidirani dolg centralne države pa okoli 46 milijard evrov.
Kot so opozorili, je vlada mandat nastopila 1. junija 2022, torej proti koncu drugega četrtletja 2022. »Prvo četrtletje, ki je v celoti zajeto v mandat aktualne vlade, je zato tretje četrtletje 2022. Po podatkih SURS je konsolidirani dolg države takrat znašal približno 41,9 milijarde evra, konsolidirani dolg centralne države pa okoli 41,2 milijarde evra.« Razlika v prvem primeru znaša približno pet milijard evrov, v drugem pa približno 4,8 milijarde evra, so pojasnili.
Ocene ne bomo spremenili, saj se v pojasnilu niso sklicevali na obdobje z začetka mandata aktualne vlade, ko je dolg države znašal 41,15 milijarde evrov, ampak poznejše. Prav tako so navedli podatke za dolg države in dolg centralne države, čeprav je premier Golob v izvirni trditvi omenjal le prvega.
